Sladke skrbi lektorja za slovenski jezik


Avtor: adminkp Datum: 244 dni nazaj.


Na Reki so lani odprli lektorat za slovenski jezik, po Zagrebu in Zadru tretji na Hrvaškem. Deluje v okviru oddelka za kroatistiko na reški filozofski fakulteti in sredi marca so se začela tudi predavanja. Odziv študentov je odličen, zadovoljno pravi v pogovoru z Marjano Mirković lektor dr. Klemen Lah, ki že več kot deset let poučuje slovenščino tudi na lektoratu v Zadru.

Dr. Klemen Lah, novi lektor slovenskega jezika na Reki. Foto: Marjana Mirković

»Zelo živo je, prijetno pa je tudi zato, ker predavalnica poka po vseh šivih, kar pomeni, da je interes za slovenski jezik zelo velik. Veliko je vprašanj, veliko zanimanja in lepšega si ne bi mogel želeti, niti si nisem mogel predstavljati.«

Zaradi velikega števila prijavljenih, do zdaj jih je bilo 36, je moral zaprositi za omejitev, saj drugače ne bi mogel zagotoviti kakovostnega pouka.

»Če želimo ohraniti nivo, moramo sprejeti tudi ta nepriljubljen ukrep. Ampak, pravim, boljše so sladke skrbi kot premajhen vpis.«

Razlogi za študij slovenščine so, ugotavlja, zelo različni. Eni imajo slovenske prednike in si želijo obnovitvi njihov jezik, za druge je to samo predmet, ki ga morajo vpisati, tretji želijo študij in poklicno pot nadaljevati v Sloveniji. Vsem pa je skupno, da so motivirani za spremljanje 2 ur predavanj in ure seminarja tedensko.

Tako kot so različni razlogi za študij, je različno tudi predznanje študentov. Odvisno je tudi od tega, od kod prihajajo, pravi dr. Klemen Lah.

»Tisti, ki so iz t.i. kajkovske regije, nad Zagrebom ali iz Istre, zelo hitro usvajajo slovenski jezik. Pred nekaj leti, ko so slovenski televizijski kanali segali preko meje, je bilo kar nekaj študentov, ki so odlično obvladali slovenščino. Študenti, ki niso blizu meje, pa imajo kar nekaj težav. Imajo pa predznanje nekateri študenti, ki imajo slovenske prednike in je to tudi njihov motiv.«

Različne pa so tudi možnosti za zaposlitev po končanem študiju. Znanje slovenščine bi lahko bilo dobrodošlo tudi v turizmu.

»Goreča želja, ki jo vsako leto polagam na srce študentom, je, če so Slovenci ena izmed najbolj številčnih turističnih skupin na hrvaški obali, si najbrž zaslužijo tudi kakšen prevod.«

Zato sistematično delajo na tem, da bi se nekoč v restavracijah, hotelih in podobnih turističnih objektih pojavila slovenščina. Za zdaj sicer še ne kaže tako dobro, ampak to je eden od manjših ciljev našega sogovornika.

»Slovenci smo zelo samoumevni, zato nas Hrvati jemljejo kot svoje, saj vedo, da bomo hrvaščino sprejeli. Ni pa to tako samoumevno, kot se nam zdi. Mogoče moramo pokazati, da bi nam veliko pomenilo, če bi bili nagovorjeni v slovenščini, kljub svojemu odličnemu znanju ali pa vsaj razumevanju hrvaščine.«

Dr. Klemen Lah, lektor za slovenščino na reški Filozofski fakulteti, pa ugotavlja tudi, da se čuti, ko se zapletejo meddržavni odnosi, saj se s študenti, ko govorijo o geografiji in omeni Piranski zaliv, razvije razprava.

»To je koristno, saj tako lahko predstavim tudi slovenski zorni kot. .. Vloga lektorja je malce tudi veleposlaniška.«

SVSD


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo