Seminar za učitelje dopolnilnega pouka slovenskega jezika v evropskih državah


Avtor: adminkp Datum: 958 dni nazaj.


Zanimanje za učenje slovenščine v večini evropskih držav narašča

Med 28. in 31. marcem 2017 je v organizaciji Zavoda RS za šolstvo in Ministrstva RS za izobraževanje, znanost in šport v Ljubljani potekal strokovni seminar za učitelje dopolnilnega pouka slovenskega jezika iz evropskih držav. Po februarskem seminarju za učitelje slovenskega jezika iz čezoceanskih držav je to že druga letošnja tovrstna prireditev, katere namen je tako pridobivanje strokovnih znanj kot tudi druženje in izmenjava izkušenj.

Eva Jurman, Zavod RS za šolstvo

Eva Jurman, Zavod RS za šolstvo

»Učitelji so se na seminarju seznanjajo z različnimi vsebinami, tako didaktičnimi kot jezikovnimi in tudi širšimi, povezanimi s slovensko kulturo in kulturno dediščino,« je pojasnila Eva Jurman z Zavoda RS za šolstvo. V štirih dneh udeleženci pridobijo strokovna znanja za pedagoško delo v razredu kot tudi za izvajanje drugih dejavnosti ob pouku, za katere so zadolženi. »Letos smo udeležence med drugim seznanili z različnimi spletnimi jezikovnimi portali, ki jih lahko uporabljajo pri pouku slovenščine, razpravljali o pogostih slovničnih in pravopisnih napakah v jeziku, seznanili pa so se tudi z novostmi v slovenskem literarnem prostoru in spodbudami za branje,« pravi Jurmanova in dodaja, da so že uvodoma na seminar povabili predavatelja dr. Janeza Bogataja, ki je spregovoril o kulturni dediščini Slovenije, šegah, navadah in okusih Slovenije.

Mateja Kregar

Mateja Kregar

Na seminar vsako leto povabijo učitelje, ki poučujejo v 17 evropskih državah, kjer poteka dopolnilni pouk slovenščine, in udeležba je vselej številčna. Letos se je seminarja udeležilo blizu 30 učiteljic in učiteljev iz petnajstih evropskih držav. Eva Jurman: »Seminar je tudi priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj iz poučevanja. Drugi dan seminarja smo npr. predstavili tri primere dobre prakse v Belgiji, Švici in Nemčiji, pri čemer so učiteljice nazorno prikazale, kako poteka pouk na podlagi učnega načrta.«

Zavod RS za šolstvo je zadolžen za vsebinsko podporo in pomoč učiteljem slovenskega jezika po svetu in v zamejstvu. »Z njimi smo v navezi skozi vse leto, po potrebi hodimo tudi na hospitacije k pouku v tujini. Učitelje tudi oskrbujemo z gradivi in z njimi razrešujemo različna vprašanja in izzive, s katerimi se srečujejo pri poučevanju,« pove Jurmanova.

Mateja Kregar slovenščino poučuje v Bosni in Hercegovini, v Sarajevu, Kaknju in Zenici. K njenim uram prihaja okoli sto učencev, število pa se spreminja. »Med mojimi učenci prevladujejo Slovenci tretje in četrte generacije, med katerimi mnogi ne govorijo več slovensko, je pa za učenje veliko zanimanja, ker bi številni želeli študirati v Sloveniji in tu morda najti službo,« pravi Mateja.

Vinko Kralj

Vinko Kralj

Novi zdomci še zadržani

V Stuttgartu in okolici že vrsto let poučuje Vinko Kralj. »Moj delokrog je približno 120 km. Čeprav smo glede na razmere pričakovali stagnacijo zanimanja za učenje slovenščine, ker se novi zdomci ne vključujejo niti k dopolnilnemu pouku niti v delovanje društev, število učencev raste. Vsako leto dobimo tudi nekaj prvošolčkov.« Vinko Kralj poučuje 55 učencev v šestih oddelkih, pouk ima v popoldanskih urah, med 14.00 in 17.00, učenci pa se vanj vključujejo prostovoljno.

»Ugotavljam, da družin, ki v zadnjem času prihajajo v Nemčijo, druženje v novem okolju ne zanima. Slovenijo so namreč zapustili, ker možnosti zaposlovanja in šolanja otrok niso imeli. Najprej si bodo ustvarili osnovo za naprej, potem pa se bodo morda oglasili,« komentira sogovornik. Po njegovih besedah so edini, ki poiščejo učitelje slovenskega jezika učenci, ki obiskujejo 8. in 9. razred gimnazije, ker imajo možnost namesto tretjega jezika uporabljati materinščino, to pomeni slovenščino. In kako gledajo na Slovenijo iz Nemčije? »Z optimizmom, veseljem, radi jo imamo. Bistvo dopolnilnega pouka je ohranjanje kulture, slovenstva.«

Tatjana Bukvič

Tatjana Bukvič

Zanimanje za slovenščino tudi med mladimi

V Srbijo sta bili napoteni dve učiteljici slovenskega jezika. Ena izmed njiju, Tatjana Bukvič, poučuje v osrednjem delu, v Beogradu, enkrat na teden pa se odpelje tudi na jug, v Niš. »Moji učenci so stari od štirih let do 77, kolikor jih ima najstarejši. Vseh skupaj je okoli 140,« pove sogovornica. Po njenih besedah zanimanje za učenje slovenščine zadnja leta narašča, med učenci je mnogo mladih, kar jo navdušuje.

»Seminarji so za nas učitelje dobrodošli tako na strokovnem področju kot tudi zato, da se družimo in izmenjujemo izkušnje,« pravi. »Poučujemo po letnem načrtu, ki ga predpiše ministrstvo v sodelovanju z zavodom za šolstvo, dopušča pa učiteljevo inovativnost,« pojasnjuje Tatjana, ki v Srbiji poučuje že sedmo leto in o svoji prvi domovini pravi: »Slovenija se mi zdi vsako leto lepša, kar je verjetno povezano z malo domotožja.«

Eva Ciglar

Eva Ciglar

Učitelji so ambasadorji Slovenije in slovenske kulture

V Slovenskem kulturnem društvu Lipa slovenščino poučuje Eva Ciglar, ki je sicer zaposlena kot tajnica v Slovenskem kulturnem društvu Bazovica, kjer pa poučuje učiteljica Vida Srdoč. »Zanimanje za učenje slovenskega jezika na tem območju narašča, čeprav ne med potomci Slovencev. Kot tajnica Bazovice sprejemam vpise in vloge, pri čemer opažam, da se k pouku slovenščine vse bolj prijavljajo maturantje, ki nameravajo študirati v Sloveniji.« Kot pravi Ciglarjeva, je med njenimi učenci veliko odraslih, ki v srednjem starostnem obdobju začutijo potrebo po vračanju h koreninam. »V Buzetu so vse moje učenke Slovenke v drugem in tretjem kolenu.« Poučuje uro in pol na teden, skupaj s skupino učencev pa pripravljajo tudi nastope. »Mislim, da smo učitelji mali ambasadorji Slovenije in slovenske kulture,« pravi simpatična sogovornica.

Mira Delavec

Mira Delavec

Nemčija ni več to, kar je bila

Osebno sem se zelo razveselila vnovičnega srečanja z Miro Delavec, učiteljico slovenskega jezika v Nemčiji in predano humanitarno delavko, dvojno doktorico znanosti, ki kot učiteljica naredi 2000 km tedensko po Nemčiji, prosto ima samo v nedeljo, a še takrat so velikokrat prireditve. »Nemčija ni več to, kar je bila,« pravi »Vlaki zamujajo ali pa jih sploh ni. Tudi brez pojasnila.«

Delavčeva letos poučuje šesto leto. Poučevanje ima prednost, med počitnicami pa načrtuje tudi humanitarne dejavnosti. »To je velika obveza, a prepričana sem, da kjer je volja, je tudi pot,« pojasnjuje. »Nazadnje smo bili na jugu Alžirije, v Nigru. Vesela sem, da smo v projektu tuareške šole ustvarili zelenjavni vrt. Otroci vzgajajo slovenska semena, januarja smo pobrali prve paradižnike, kumare paprike, ki so za hrano nomadskim otrokom, višek pa prodajo na tržnici v katerem od večjih mest, ki so oddaljena tudi do 600 km, z denarjem pa si kupijo moko, riž in druge dobrine. Enkrat do dvakrat na mesec pa tuareškim otrokom še vedno pošiljamo oblačila in obutev.«

Poleg poučevanja in humanitarne dejavnosti ali pa prav zaradi tega pa Mira Delavec tudi literarno ustvarja. »Nastajajo tuareške pravljice in pripovedke, ki jih že osem let zbiram in zapisujem. To so pravljice, ki niso bile nikoli zapisane, gredo od ust do ust in predstavljajo neprecenljivo ljudsko izročilo. Trenutno imamo zbranih okoli 20 pravljic oz. pesmi, ker Tuaregi veliko pojejo.«

Seminar za učitelje slovenščine

Seminar za učitelje slovenščine

Mira Delavec poučuje 125 učencev različnih starosti. Opaža, da zanimanje za učenje slovenščine v zadnjih letih močno narašča, poučevanje jezika v tujini pa je velik izziv. »Tako ministrstvu kakor tudi zavodu za šolstvo in Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu smo zelo hvaležni, da se taka oblika poučevanja, z njo pa tudi nacionalna zavest, ohranjata.

Učitelji slovenskega jezika po svetu so na nek način posebni ljudje in pedagogi. Ogromno entuziazma je namreč potrebnega za poučevanje v različnih krajih, ki so med seboj oddaljeni tudi po tisoč in več kilometrov in se marsikdaj zgodi, da se zvečer ne morejo vrniti domov, skoraj nikoli pa, da jih ne bi bilo k pouku. Poučujejo ljudi zelo različnih starosti in različnega znanja slovenščine, kar zahteva posebno prilagodljivost. Zaradi vsega omenjenega jih gre velika zahvala in čestitke.

Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo