Priložnosti so!


Avtor: adminkp Datum: 108 dni nazaj.


Poudarki oddaje Sotočja, 3. junija 2019: kaj lahko rojakom prinese prehodna avstrijska vlada strokovnjakov, kaj si obetajo v Števerjanu, kakšen je položaj Slovencev na Hrvaškem in kako iz sobe pobega v Andovcih. Kaj pa nogomet?

Dr. Karl Hren. Foto: Mateja Železnikar

Oddajo lahko poslušate na strani Radio prvi.

Več o vsebini:

Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih kazalo izkoristiti, ocenjuje politolog doktor Karl Hren, gost tokratne oddaje. Težave slovenske narodne skupnosti so na ravni celotne Avstrije minorne, pa vendarle.

»Ta čas, ko bodo vladali t.i. eksperti, lahko manjšina uporabi zase in za svoja prizadevanja. Morda imamo zdaj na teh stolčkih ljudi, ki imajo posluh za koroške Slovence. Morda bi bilo možno v tem trenutku, ko so stranke bolj v ozadju in je politična teža pri predsedniku države, zelo naklonjenemu manjšini, na oblasti pa so ministri, ki so na svojih področjih strokovnjaki, urediti bolj operativna vprašanja v korist manjšine.«

Politolog, direktor celovške Mohorjeve, sicer napoveduje, da bi lahko bile v prihodnje tudi v Avstriji manjšinske vlade pogostejše.

In so načrti

Županja Števerjana Franca Padovan je na nedavnih lokalnih volitvah, ki so potekale hkrati z evropskimi, dobila veliko podporo in bo občino tik ob meji s Slovenijo vodila še prihodnjih pet let. 77 odstotna podpora jo je presenetila, priznava, hkrati pa je to tudi velika odgovornost, pravi. Načrtov za ureditev občine je še kar nekaj, želijo pa si tudi tesnejše sodelovanje v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.

Toda, lahko bi bilo bolje

Veleposlanica RS na Hrvaškem doktorica Smiljana Knez konec julija končuje mandat. V štirih letih se je dobro seznanila s položajem slovenske manjšine. Razmere so zelo različne, pravi. Najbolj vitalna pa je slovenska manjšina v Kvarnerju in Istri. Veliko mladih pa imajo v Gorskem kotarju.

Položaj pa bi lahko bil boljši, ugotavlja. Kljub zgledni manjšinski zakonodaji, ki jo je morala Hrvaška sprejeti tudi zaradi pritiska mednarodne skupnosti, ima slovenska narodna skupnost v primerjavi z drugimi manjšinami bistveno manj možnosti za ohranjanje svoje identitete. To se kaže tudi pri učenju slovenskega jezika na hrvaških osnovnih šolah. Pouk slovenščine kot obvezen izbirni predmet poteka na treh šolah na območju Reke in v Buzetu.

»Ni niti ene šole, ki bi omogočala dvojezični, kaj šele pouk v slovenščini. Kar imajo Čehi in Slovaki v Daruvarju in tistem delu Hrvaškem, je za slovensko manjšino, čeprav številčno primerljivo z madžarsko, češko, še enkrat močnejšo od slovaške, neprimerljivo. Ima bistveno manj možnosti, da ohranja svojo identiteto.«

Razlogi za to so večplastni, poudarja veleposlanica Smiljana Knez v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Starši, če se že odločijo izpolniti vprašalnik, naletijo na težave pri vodstvih šol ali v okolju, kjer živijo. Pohvalen pa je odziv hrvaškega ministrstva za izobraževanje, ki hitro soglaša z uvedbo pouka, če vloga pride do njih.

»Starši dvakrat premislijo, ali bodo izkoristili to pravico, saj samo okolje ni naklonjeno drugačnosti. Niso vsi ljudje pripravljeni izstopati, kar pa povsem razumem.«

Daljši pogovor z odhajajočo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez lahko slišite v tokratni oddaji.

Pobeg s čarovnicami

V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo tudi v sobi pobega. Gre za projekta, povezana s turistično ponudbo te najmanjše porabske vasi. Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci od leta 2017 sodeluje v čezmejnem projektu Escape – pobeg iz zgodovine v prihodnost.

Po zaslugi projekta, v katerem sodeluje devet partnerjev iz Slovenije in Madžarske, so v najmanjši porabski vasi dobili 115.000 evrov evropskih sredstev in pripravili turistična projekta. Odzivi obiskovalec so spodbudni, pravi predsednik Kulturnega in turističnega društva Karel Holec v pogovoru s Silvo Eöry.

Že pred projektom Vražja pot so se začeli iskati like, ki se pojavljajo na poti. Na pomoč so jim priskočili starejši, ki se še spomnijo grozljivih pripovedi.

»To so bili liki, ki so se jih ljudje bali, ko so šli k sosedu ali v sosednjo vas. Ko so se vrnili domov, so pripovedovali, kaj se jim je zgodilo.«

Trije osrednji liki so čaralice oziroma čarovnice, Smrt in Vrag, ki so se v Andovcih pojavile že na Vražji noči, ki so jo pripravili pred dvema letoma. Z denarjem, ki so ga zdaj dobili, pa so nadgradili projekt z novimi tehničnimi pripomočki.

»Prvo leto se je na Vražji poti zbralo 400 ljudi, zdaj jih je bilo že 700. Tako, da je interes za to pot.«

Zanimanje pa je tudi za sobo pobega. Uredili so jo v Porabski domačiji, ki so ji dodali zgodbo, povezano s čarovništvom.

Skupaj enkratni

Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto Europeada – evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem razmahu. O tem v pogovoru z Markom Oražejem, tajnikom Narodnega sveta koroških Slovencev, in Markom Loibneggerjem, tajnikom Slovenske športne zveze.

V času evropskega nogometnega prvenstva bo med 20. in 28. junijem 2020 na avstrijskem Koroškem pod geslom »skupaj enkratni« potekala Europeada, na kateri bo tekmovalo 24 reprezentanc narodnih skupnosti. Pričakujejo več kot tisoč tekmovalcev in njihovih spremljevalcev, prišli bodo novinarji iz 17 držav in seveda računajo tudi na navijače. Skupaj naj bi prihodnje leto ob Klopinjsko jezero, kjer bo središče dogajanja, prišlo od 12.000 do 13.000 ljudi, napoveduje Marko Loibnegger.

Generalka bo že 22.6.2019, ko se bodo na pokalu narodnih skupnosti pomerile tri reprezentance iz Italije in domači Team Koroška. V razširjenem domačem moštvu je 35 igralcev, večina iz SAK-a in DSG Sele.

»Pokal narodnih skupnosti je start, eno leto prej, da se dobimo, pogledamo in jih pripravimo. Sem optimističen, da bomo Europeado dobro izpeljali ne le kot organizatorji, ampak bomo uspešni tudi na športnem področju.«

Organizacijo, zaupano koroškim Slovencem, je s 300.000 evri podprla dežela Koroška, računajo pa tudi na podporo Urada vlada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, pravi Marko Oraže iz NSKS.

»Dežela Koroška je naš glavni partner. Seveda pa upamo, da se bo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu držal dogovora, po katerem bi podpora, razdeljena na več let, znašala 100.000 evrov.«

Dogovor je bil sklenjen s prejšnjim ministrom, toda glede na dobro sodelovanje tudi z novo ekipo, Marko Oraže težav ne pričakuje.

Ob pogovoru o evropskem nogometnem prvenstvu narodnih skupnosti, ki bo prihodnje leto, se nismo mogli izogniti kvalifikacijski tekmi za EP med Avstrijo in Slovenijo, ki bo 7.6. v Celovcu. Kako bodo rojaki spremljali to tekmo?


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo