»Najboljša izkušnja v življenju«


Avtor: slovenci Datum: 1530 dni nazaj.


Matic Germovšek Žnidaršič, doma iz Trebnjega na Dolenjskem, bo po dveh letih vodenja mednarodne mladinske organizacije YEN (Youth of European Nationalities), v slovenščini MENS – Mladina evropskih narodnih skupnosti, kmalu predal mesto predsednika v druge roke. Pred kratkim se je Matic pojavil tudi na časopisu Forbes Magazine, ki ga uvrstil med 30 najvažnejših Evropejcev pod 30 let, ki se zavzemajo za pravice Evropejcev ali so aktivni v političnih gibanjih. Naslednji dve leti bo Matic še vedno vključen v evropsko razsežnost manjšin, saj bo v organu Sveta Evrope, v katerega je vključenih 20 mladih predstavnikov manjšin, zastopal organizacijo MENS. Z njim smo se pogovorili in mu ukradli par minut prav pred ponovnim odhodom po Evropi.

matic3 (1)

Bi na kratko predstavil organizacijo MENS?

MENS je krovna organizacija za manjšinske mladinske organizacije v Evropi. Združuje 39 članskih organizacij iz približno 20 evropskih držav – ne samo iz Evropske unije, vključene so na primer tudi organizacije iz Albanije, Rusije in Ukrajine. Primarni cilj MENSa je, da se mladi manjšinci med sabo spoznavajo, da pride do izmenjav in sodelovanja na seminarjih, delavnicah, forumih, na temo manjšinskih pravic. Glavni cilj pa je vsekakor, da se mladi iz različnih manjšin družijo in povežejo.

Sam pravzaprav nisi pripadnik manjšine …

Ko so me predlagali za predsednika MENSa, je bilo to prvo, kar sem rekel: »Pa saj sploh nisem manjšinec!« Odgovorili pa so mi, da sploh ni važno, saj sem vseeno »eden od njih«. Torej lahko nekako rečem, da sem posvojen član manjšine. Odločil sem se za šolanje na slovenski gimnaziji v Celovcu, kjer sem se aktivno vključil v Koroško dijaško zvezo, kasneje pa sem se kot študent vključil v Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju, ki je zelo aktiven na kulturnem in mladinskem področju. Tako se je začelo in preko tega sem se vključil v manjšino. Sicer pa, ko smo bili pred kratkim na seminarju na Danskem, je nekdanji MENSov predsednik rekel, da si vsak sam izbere, če bo član manjšine ali ne in ni nujno, da si za to rojen manjšinec. Te besede so mi bile zelo všeč, saj sem se v njih takoj prepoznal. Manjšinec sem postal preko svojih aktivnosti …

matic111

Katere slovenske manjšine so vključene v organizacijo?

Vključeni sta slovenska manjšina v Italiji, z organizacijo MOSP – Mladi v odkrivanju skupnih poti, in slovenska manjšina na Koroškem, kjer je posebnost ta, da so v MENS vključene kar tri slovenske organizacije: Koroška dijaška zveza iz Celovca, Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju in Mlada enotna lista, ki je podmladek slovenske politične stranke v Avstriji.

Čez leto se srečujete na večdnevnih seminarjih in srečanjih, ki jih vsakič organizira druga manjšina. Katere seminarje so v zadnjih letih organizirale slovenske manjšine?

V letu 2014 je MOSP organiziral prvi seminar v letu, ki je potekal v Bazovici pri Trstu. V leti 2010 je bil na Koroškem jesenski seminar, leta 2008 pa so koroški Slovenci gostili tudi velikonočni seminar.

Letos se izteka tudi tvoj mandat predsednika organizacije. Si zadovoljen z opravljenim delom v teh dveh letih?

Zelo sem zadovoljen. Osebno je bila to res najboljša izkušnja mojega življenja na področju dela z mladimi, vodenja organizacije, politične aktivnosti in lobiranja. Preko vsega tega imaš namreč dostop do Evropskega parlamenta in Sveta Evrope, kjer zastopaš pravice manjšin. V zadnjih dveh letih smo imeli 11 seminarjev, ki sem se jih udeležil. V tem času sem se res zelo posvetil MENSu, ki je bil moja prioriteta. Leta 2015 sem opravil preko 90 potovalnih dni in 48 poletov. Bilo je težko, a odnesel sem ogromno in vztrajal, saj sem vedel, da trud privede do cilja in napredovanja.

matic2

Sam praviš, da je cilj organizacije nenehno prenavljanje, pridobivanje novih članov … Se je MENS v zadnjih dveh letih spremenil, nadgradil?

Mislim, da smo naredili velike korake naprej. Leta 2015 smo prvič organizirali Diversity festival, to je kulturni festival manjšin. Istega leta smo priredili tudi Training for trainers, izobraževalni forum na temo White Paper. White Paper iz leta 2014 je bil za MENS mejnik, saj je to prva bela knjiga na temo manjšinskih pravic. Združuje skupen pregled pravic vseh manjšin na področjih socialne vključenosti, kulture, politike … Naš cilj je bil vsekakor, da bi bila tematika manjšin nasploh bolj prisotna v evropski mladinski politiki. Eden od uspehov je bila tudi izvolitev MENSovega predstavnika v organ Sveta Evrope, v Advisory Council on Youth of Council of Europe. To je organ, ki določa prednostne projekte za mlade, katere projekte financirati, katere naj bi bile teme mladih v Evropi itd. To je izjemna priložnost, ker drugače Evropska unija ne vključuje mladih v sistem delovanja in odločanja.

Zakaj bi mlade povabil k MENSu? Kaj lahko odnesejo od sodelovanja?

Pri MENSu je definicija mladih med 16. in 30. letom. Po mojem je to super izkušnja, ki jo mora vsak doživeti. Odpre ti oči, da spoznaš, katere manjšine sploh obstajajo v Evropi. Če si član manjšine in nimaš te mednarodne izkušnje, se ti zdi, da si nek vesoljec sredi normalnega sveta, vedno nekoliko drugačen od ostalih. V Evropi pa je v resnici ogromno tebi enakih, ki se soočajo s podobnimi situacijami, težavami, diskriminacijo, pravicami … Na primer, koroški Slovenci smo dobili dvojezične napise, torej je pri nas ta problem rešen. Danci v Nemčiji pa jih nimajo. To je ena taka tema, ki vedno pride na dan, saj si jo vsi delimo in delimo svoje izkušnje ter znanje.

Drugo, za kar je važno sodelovati, pa je izoblikovanje osebne identitete. Trend zavedanja identitete in pravic manjšin gre v zadnjih letih navzdol, ker tematika manjšin trenutno ni tako popularna. Preko MENSa skušamo te teme narediti bolj privlačne. Identiteto je treba začeti graditi v mladih letih. Ko se pri petdesetih spomniš, da si recimo Slovenec v Trstu, je takrat že prepozno …

Kaj pa tvoje želje za v prihodnje?

Ena mojih želja je, da bi se vključilo čim več manjšin, tako slovenskih kot drugih manjšin znotraj Slovenije, recimo romska manjšina. Komunikacija pa ni enostavna. Želim si tudi, da bi prišlo do večjega sodelovanja oziroma posluha s strani vladnih organizacij do MENSa, da bi se ovrednotilo tudi delo nevladnih mladinskih organizacij in da se bi videlo dodano vrednost in potencial za razvoj mladih v teh organizacijah, predvsem na področju medkulturnega dialoga in neformalnega izobraževanja.

Vir: Barbara Ferluga


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo