Majhnost je največji problem manjšine


Avtor: U.S. Datum: 914 dni nazaj.


Slovenci v Italiji bi lahko kljub zaščitenemu položaju prvič ostali brez predstavnika v Rimu.

Predstavniki slovenske manjšine v Italiji so v skrbeh, da jim na prihajajočih parlamentarnih volitvah zaradi slabih obetov vladajoče Demokratske stranke prvič ne bo uspelo izvoliti predstavnika v vsaj enem od dveh domov italijanskega parlamenta.

Tatjana Rojc Foto: Jože Suhadolnik

Literarna teoretičarka Tatjana Rojc bo težko izvoljena v senat. Foto: Jože Suhadolnik

Pred meseci sprejeti novi italijanski volilni zakon rosatellum vsebuje določila za olajšanje izvolitve slovenskih kandidatov v oba domova parlamenta, kot zahteva zaščitni zakon iz leta 2001, a kot ugotavljajo mnogi, ta niso ustrezna. »Če bomo po volitvah ostali brez predstavnika, posledica tega ne bo le šibkost manjšine, ampak tudi Slovenije,« je v pogovoru za Delo opozoril Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij, ene od dveh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, ki je prepričan, da dosedanji poskusi reševanja tega vprašanja niso prinesli nikakršne spremembe na bolje.

Zastopanost Slovencev je tako še vedno povsem odvisna od »naklonjenosti« vladajoče levosredinske stranke, ki je letos med skupino zamejcev za svojo kandidatko izbrala literarno teoretičarko Tatjano Rojc in ji na kandidatni listi za senat namenila visoko, a za zagotovljeno izvolitev še vseeno nehvaležno drugo mesto. »Naklonjenost ni pojem, ki ga lahko zapečatimo z zakonom,« meni Igor Gabrovec, deželni poslanec v Furlaniji - Julijski krajini in politični tajnik stranke Slovenska skupnost. Prepričan je, da bodo morali predstavniki manjšine po koncu volitev sesti skupaj ter določiti predloge za uresničevanje zagotovil iz zaščitnega zakona in ustvarjanja recipročnosti. »To naj bo prva obveznost v prihodnji zakonodajni dobi, s Slovenko ali brez nje. Tako ne moremo nadaljevati.«

Iskanje olajšave

Slovenske zahteve po recipročnosti niso nove. Številni Slovenci v Italiji vztrajajo, da želijo enake politične pravice, kot jih italijanska manjšina uživa v Sloveniji. Vprašanje je, ali s tem ne merijo previsoko. V Evropski uniji namreč ni enotnih receptov za spoštovanje pravic manjšin. Tudi če imamo v Sloveniji po mnenju mnogih najboljši način politične zastopanosti obeh manjšin (italijanske in madžarske), tega ne moremo zahtevati od drugih, pojasnjujejo tisti, ki se s problemom ukvarjajo že več let. Lahko pa se država na to sklicuje in navaja kot argument ter od Italije zahteva, da poišče ustrezno rešitev v veljavnih ustavnih določilih o volitvah.

Volilni prag za manjšinske stranke je na deželni ravni določen pri dvajsetih odstotkih, na nacionalni ravni pa zakonodaja določa triodstotni prag. Ta splošna olajšava po pojasnilih slovenskega zunanjega ministrstva »velja za vse narodne skupnosti, tudi za slovensko, v resnici pa je glede na njihovo številčnost ta prag dosegljiv le nemški in francoski manjšini na Južnem Tirolskem in v dolini Aoste«. Ključen problem slovenske manjšine je torej njena majhnost, zato bi morala dobiti dodatne olajšave. Vprašanje je, kako jih zagotoviti.

Prepričanje, da brez spreminjanja italijanske ustave ne bo šlo, po navedbah predstavnikov manjšine, ki želijo ostati neimenovani, ni točno. Posebni statut Furlanije - Julijske krajine, ki »priznava enakost pravic in ravnanja vsem državljanom, ne glede na to, kateri jezikovni skupnosti pripadajo, ter zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti«, ima ustavno veljavo in dovolj bi bilo spremeniti njega. Ker je statut doživel malo sprememb od leta 1963, »ga je tako ali tako treba posodobiti«, tako kot so pred časom posodobili poseben statut za Južno Tirolsko. Seveda pod pogojem, da se s tem strinja italijanska večina. Zaporedne deželne vlade FJK tovrstnemu poseganju vanj do zdaj niso bile naklonjene.

Predstavniki slovenske manjšine v Italiji že leta vztrajajo, da se ta krči. Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Tirolski zgled

Tirolci so v manjšinskih krogih pogosto omenjeni kot zgled dobre organiziranosti. »Njihova skupnost je zelo močna, ima svojo avtonomijo, stranko,« ki je zelo povezana tako z desnico kot z levico, je pojasnil Walter Bandelj. Ker Slovence predstavljajo kandidati levih strank, je manjšina lahko avtomatično prikrajšana, ko na oblast pride desnica. »Kot slovenska narodna skupnost ne potrebujemo političnih predznakov. Stranka manjšincev ima drugačen predznak in tega se Tirolci dobro zavedajo. Ne moremo samo govoriti, kako lepo je na Tirolskem, delati pa drugače,« je pojasnil Bandelj.

Da bi se resnično lahko primerjala s Tirolci, slovenski manjšini po prepričanju naših virov primanjkuje zaveznikov tako na deželni kot na nacionalni ravni. Še bolj kot to ji primanjkuje enotnosti, ne v političnem, ampak predvsem v akcijskem smislu, okoli zagotavljanja olajšave za izvolitev slovenskega predstavnika v Rim.

Ne glede na to, ali se bo Tatjani Rojc 4. marca kljub majhnim možnostim s kandidaturo uspelo prebiti v italijanski senat, problem z zastopanostjo manjšine v Rimu ne bo izginil. Slovenska vlada pri reševanju tega vprašanja realno ne more storiti veliko več kot to, kar je počela do zdaj – da se na bilateralni ravni zavzema za spoštovanje zaščitnega zakona iz leta 2001 in se sklicuje na odlično prakso, ki na tem področju velja v Sloveniji. To pomeni, da si bo manjšina na koncu morala olajšavo izboriti sama, pravijo sogovorniki.

Jure Kosec / Delo


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo