Dnevi slovenske kulture v Makedoniji


Avtor: slovenci Datum: 1495 dni nazaj.


V okviru Dni slovenske kulture v Makedoniji, ki jih že vrsto let organizira Slovensko združenje France Prešeren iz Skopja, so se zvrstili trije dogodki.

makedonci

Veleposlanik Republike Slovenije g. Branko Rakovec in predsednica Slovenskega združenja France Prešeren ga. Anastazija Ribarski polagata cvetje k spomeniku padlim v NOB v Bistrencih

Obisk vasi  Bistrenci

Prvega novembra 2015, na dan spomina na mrtve, smo člani Slovenskega združenja France Prešeren obiskali vasico Bistrenci blizu Negotina, znano tudi kot Slovenska vas ob Vardarju. Pridružil se nam je tudi veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Makedoniji, nj. eks. gospod Branko Rakovec s soprogo in hčerkico.

Po kratkem ogledu največjega makedonskega arheološkega najdišča Stobi smo prišli v Bistrence, kjer so nas pozdravili številni prebivalci Bistrencev in sosednjih vasi. Dobrodošlico so nam zaželeli: predsednik krajevne skupnosti g. Živko Šipinkov, predstavnik sveta Občine Demir Kapija g. Petar Mojsov, glavni arhitekt Občine Demir Kapija g. Toni Petkov, direktor muzeja v Negotinu g. Riste Markov ter ga. Milica Pregarc Teohareva, hčerka družine Pregarc,  ki je živela tukaj.

Veleposlanik Branko Rakovec, predsednica Združenja Anastazija Ribarski in člana upravnega odbora Zoran Novak in Alojz Velibor so k spomeniku padlim borcem v NOB položili cvetje.

Gospa Milica Pregarc Teohareva  je spregovorila o priseljevanju slovenskih družin s Primorske med obema vojnama, ki so zapustile svoja ognjišča predvsem zaradi hudega italijanskega fašističnega terorja, ki je uničeval vse, kar je bilo slovensko. Niso prišli vsi naenkrat, ampak postopoma. Največ jih je prišlo leta 1933, okoli 250 Slovencev. Prišli so z velikimi upanji, toda prvo srečanje z vasjo in okolico je bilo pravo razočaranje, posebno za tiste, ki so prišli jeseni, ko je bilo zaradi suše vse suho, rjavo, brez zelenja. Hiše, iz katerih so se po prvi svetovni vojni izselili Turki, so bile podobne štalam. Kljub razočaranju in vsem težavam (suša, malarija ...) pa so se hitro znašli in se prilagodili novemu okolju. Pomagali pa so jim tudi domačini. Začeli so obdelovati zemljo, ki jim je bila dodeljena, ter se naučili gojiti tudi nove kulture. Veliko so se družili, negovali  slovensko kulturo, šege in navade. Kmalu so začeli kupovati glasbene inštrumente, ustanovili pevski zbor in orkester. Prirejali so veselice ter razne kulturne prireditve,  na katere so prihajali mladi s cele okolice, pa celo iz Negotina. Gospa Milica je omenila tudi gospo Vido Baltič, hčerko Franje Koširjeve, ki ji je Fran Levstik posvetil svoje najlepše ljubezenske verze, in soprogo Vilka Baltiča, odvetnika in prvega ljubljanskega župana v času Kraljevine Jugoslavije, ki je tudi živela v Bistrencih. Zapustila je bogato gradivo, ki priča o tistem času, in ki ga sedaj hrani muzej v Negotinu.

Slovenci iz Bistrencev so v drugi svetovni vojni sodelovali v narodnoosvobodilnem boju. Imena tistih, ki so  dali življenja za svobodo, so vklesana na spomeniku sredi vasi, ki je bil obnovljen leta 2003 s pomočjo Vlade Republike Slovenije.  Po osvoboditvi so se slovenske družine izselile  iz Bistrencev, razen treh Slovencev, ki so si ustvarili družine v Makedoniji, med katerimi je bil tudi oče gospe Milice. Danes v vasi ni nobenega Slovenca.  Gospa Milica pravi, da je ¨Zadnji Mohikanec¨ iz Bistrencev, prav ona. Sedaj z družino živi  v Negotinu.

V devedesetih letih prejšnjega stoletja je  novinarka Dela gospa Boža Škobrne v Delu objavila več člankov o Primorskih Slovencih, naseljenih v Bistrencih, pod naslovom Slovenska vas ob Vardarju.

Pred spomenikom je molitev  za padle borce opravil župnik iz Gevgelije g. Dimitrie, ki je v cerkvici Svetega Josifa daroval tudi mašo. Med mašo in po njej so člani pevskega zbora France Prešeren zapeli več slovenskih pesmi. Pri obnovi cerkve je sodelovala tudi slovenska družina Zmajšek (čeprav niso nikoli živeli v Bistrencih), gospod Josip Zmajšek, in njegov sin Karlo, član našega društva, ki sta bila tudi z nami.

Ogledali smo si še osnovno šolo, obnovljeno s pomočjo Republike Slovenije, ki jo sedaj obiskuje več kot 20 učencev iz vasi. Vrnili smo se polni občutkov ter veseli in zadovoljni, saj smo izvedeli nekaj več iz manj znanega poglavja slovenske zgodovine.

makedonci2

Pred spomenikom z gospo Milico Pregarc Teoharevo

Koncert v Gostivarju

Dan kasneje, 6. novembra je na povabilo g. Luana Zenki, direktorja Centra za kulturo ASNOM iz Gostivarja, v okviru Jesenskih dnevov slovenske kulture v Makedoniji pevski zbor France Prešeren iz Skopja pod vodstvom maestra Tomislava Šopova priredil celovečerni koncert v veliki dvorani kulturnega doma v Gostivarju. Koncerta se je udeležil tudi veleposlanik Republike Slovenije gospod Branko Rakovec.

Začeli smo s slovenskimi ljudski pesmimi, ki pojejo o ljubezni in lepotah Slovenije. Sledile so arije iz znanih oper, ki so jih zapeli naši solisti in gostja, domača sopranistka Fjolla Iseini. V nadaljevanju so pevci zapeli še nekaj slovenskih ljudskih pesmi, eno albansko in nekaj makedonskih pesmi.

Z veliko pozornostjo in navdušenjem je številno občinstvo poslušalo in spremljalo petje pevskega zbora in njegovih solistov, ter na koncu z dolgim in močnim aplavzom izkazalo veliko zahvalo za tako uspešen koncert.

Kot solisti so nastopali: Gonca Bogoromova - sopran, Igor Ginovski - tenor, Nikola Stojčeski – tenor,  Enes Ibraimovski - bariton, Blagica Miročevič - sopran, Bisera Miročevič - sopran, in Fjolla Iseini - sopran kot gostja. Klavirska spremljava - Andrej Naunov, harmonika - Marija Dokuzova.

Po koncertu smo nadaljevali druženje z domačini,  kjer se je pelo in igralo dolgo v noč. Presenečenje so pripravili pevci in gostitelji, ko so maestru Šopovu z darili voščili za rojstni dan.  Poslovili smo se s skupno željo, da se spet vidimo in priredimo še več koncertov.

S koncerta pevskega zbora France Prešeren v Gostivarju pod taktirko maestra Tomislava Šopova

S koncerta pevskega zbora France Prešeren v Gostivarju pod taktirko maestra Tomislava Šopova

Sodelovanje med slovenskimi društvi v Makedoniji

Da slovenska društva v Makedoniji sodelujejo med seboj, je dokaz predstava  gledališke skupine Slovenskega združenja France Prešeren iz Skopja,  s katero je 7. novembra gostovala pri Slovenskem društvu Triglav v Bitoli. Vodstvo društva Triglav je  z veseljem sprejelo ponudbo našega združenja, da bi gostovali pri njih s komedijo v treh dejanjih  Ženitev Duška Roksadiča, v režiji gospe Suzane Dimove in pod mentorstvom gospe Neve Serafimove. Bitolski Slovenci so bili zelo gostoljubni, poskrbeli za prostor v Hotelu Teater ter za razne pripomočke. Naši mladi igralci so se odlično odrezali. Prisotni so jih  z navdušenjem nagradili z velikim aplavzom.

Predsednica Slovenskega združenja France Prešeren  Anastazija Ribarski je poudarila, da je sodelovanje med obema društvoma zelo dobro in v znak zahvale izročila predsednici združenja Triglav  Tanji Franc skromno darilce, nastalo v naših delavnicah.

Druženje se je nadaljevalo po nastopu upajoč, da bomo v prihodnje še  naprej odlično sodelovali in se družili.

Predstava pripoveduje o narodnem heroju, ki je navdušen nad svojim bodočim zetom samo zato, ker je zdravnik, o črni gradnji in še o dveh zdravnikovih zaročenkah. Na koncu vse to se razkrije.

Gledališko skupino sestavljajo naši mladi člani. Letos je bil to že njihov tretji nastop.  S komedijo Ženitev so se predstavili v Skopju ob dnevu državnosti, da bi pokazali, kako skrbno negujejo slovensko besedo.  Potem so izvedli odličen nastop na letošnji prireditvi Dobrodošli doma na Ptuju.

Nastopali so: Zoran Pavlovič, Biserka Stoiljkovič, Marija Aleksič, Martin Alčev, Ognen Kuzmanovski, Kristijan Gelov, Poliksena Alojz, Simona Jazbinšek, in Iva Serafimova. Napovedovalca sta bila: Glorija Ribarski in Simon Stoiljkovič.

Režiserja sta bila Neva Serafimova in Suzana Dimova. Scenografijo sta naredili Angelca Stoiljkovič in Aneliza Koneski.

Makedonci4

Vir: Slovensko združenje France Prešeren


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo