Blaž iz Amsterdama: Tu po večerji pri prijateljih dobiš zahtevo za plačilo deljenih stroškov


Avtor: adminkp Datum: 260 dni nazaj.


Zgodba s tujino se je začela poleti 2015, ko je Blaž, razpet med različne projekte in dela, naključno našel zasebno šolo v Londonu, ki je bila znana kot najbolj nagrajena šola za kreativnost v Evropi.

Blaž Verhnjak. Foto: osebni arhiv

Brez resnične namere, da bo tja res šel, se je Blaž Verhnjak naivno prijavil in opravil klic prek Skypa z dekanom, ki ga je povabil v London, kjer je opravil šesturni dan intervjujev. Šola namreč med prijavljenimi od 300 do 400 ljudmi izbere le 35 kandidatov.

Blaža so sprejeli, vendar je ponudbo zaradi visoke šolnine zavrnil, zato so mu ponudili štipendijo. Tega ni mogel odkloniti in tako se je v dveh tednih preselil v London.

Po opravljeni šoli je začel v iskanju izkušenj delati v različnih agencijah, v katerih je nabiral izkušnje v delu za lokalne in globalne stranke. Nato je dobil priložnost za trimesečno projektno delo v globalno znani agenciji v Amsterdamu. Po podaljševanju pogodbe se je nato odločil, da ostane, in dokočno preselil iz Londona v Amsterdam.

Rečni kanali, Rdeča četrt, mesto kolesarjev … To je le nekaj značilnosti nizozemske prestolnice. Kako jo doživljate vi, kako bi jo opisali, kaj vam tam najbolj ustreza?

"Z rečnimi kanali in množico kolesarjev se srečujem vsak dan, Rdeče četrti Pa se izogibam. Sam Amsterdam doživljam kot napredno, dobro oblikovano manjše mesto velikih priložnosti, kjer imaš občutek, da je vse v tvojem dosegu. Všeč mi je, da je, v nasprotju s transporti v večjih mestih, kot je na primer London, tukaj čas prevoza v tvojih rokah oziroma nogah. Amsterdam je odličen v sproščenih poletnih dneh, ko zaživijo bari in se po službi radi družimo na ''skozi-kanale-vozečih'' čolnih. Tukaj se vedno dogaja nekaj kulturnega. Muzeji in galerije vedno poskrbijo za nekaj novega, tu pa so se posebni dogodki, kot na primer ‘Museum Night' in ‘Light festival’, ki mesto poživijo. Super je bližina letališča s široko ponudbo letov, ki naredi potovanje lažje in bolj mikavno."

Katere so po vašem mnenju pomanjkljivosti Amsterdama?

"Velik minus Amsterdama, predvsem če živiš in delaš v središču, je poplava turistov, ki jih je iz leta v leto več. Zaradi širjenja mesta in množičnega priseljevanja je iskanje stanovanja težko in cene iz meseca v mesec višje, kar pomeni višje stroške in več stresa ob selitvi. Osebno pa v vsej ravnini in urejenosti pogrešam gore, hribe, gozdove in splošno neurejenost narave ter pa Trbonje, svojo domačo vasico."

Mesta se precej drži sloves "razuzdanosti". Je dejansko res tako ali je to samo nekakšen mit oziroma nekaj, kar obiskovalcem najbolj stopi v oči?

"Mislim da je to predvsem mit, zgrajen na temelju Rdeče četrti, ki pa je ‘rezervirana’ za turiste in Angleže, ki tam radi začenjajo svoje fantovščine. Torej ja, zagotovo mit."

Nekateri pravijo, da je Amsterdam država v državi, da se življenje na podeželju precej razlikuje od življenja v mestu.

"Podeželje se zagotovo razlikuje po arhitekturi pa tudi po samem prebivalstvu. V Amsterdamu vedno večji del prebivalstva predstavljajo priseljenci, medtem ko je na podeželju večji del prebivalstva Nizozemcev. Je pa zanimivo, da ima v Sloveniji podeželje včasih slab prizvok, ki to označuje kot slabše razvito okolje, pogojeno z manjšimi dohodki. Po mojih izkušnjah to tukaj ne velja. Naselja na podeželju tukaj delujejo urejena in na videz višjega standarda. Prometne povezave znotraj države so namreč odlično urejene, linije vlakov redne in mislim, da tudi to pripomore k razvitosti podeželja. Poznam kar nekaj ljudi, ki živijo na podeželju in se v Amsterdam vozijo vsak dan, saj je življenje na podeželju cenejše in za ljudi z družinami bolj kakovostno."

Življenje v Amsterdamu in na splošno na Nizozemskem ni med cenejšimi. Kakšni so za vas stroški življenja, razmerje s plačo in primerjava z razmerami v Sloveniji?

"Stroški so zelo odvisni od življenjskega standarda posameznika. Največji del stroškov je seveda najemnina za stanovanje, ki je odvisna od velikosti in lokacije ter v povprečju stane od okoli 800 do 1.200 evrov za sobo v deljenem stanovanju. Ker večinoma kolesarimo, na prevozu mesečno prihranimo kar veliko. Razmerje med plačo in stroški je zame zelo dostojno, saj mi dovoljuje potovati vsaj enkrat mesečno in hkrati prihraniti denar."

Katere so po vaši oceni največje razlike med Nizozemsko in Slovenijo?

"Nizozemska je kot država veliko bolj urejena in modernizirana. Že samo če se sprehodimo po internetnih straneh, lahko vidimo, da je vse tukaj dobro načrtovano in urejeno. Prav tako država veliko vlaga v modernizacijo infrastrukture, ki omogoča pridobivanje alternativne energije, ter vzpodbuja ljudi k ekološkim vzgibom. Kar se tiče ljudi, se tukaj vsak na pozitiven način briga sam zase, kar pomeni manj nevoščljivosti in obsojanja. To ima tudi negativno plat, ker so družine in prijatelji manj povezani. Če si na primer povabljen na večerjo k prijateljem, boš po večerji dobil ''tikki'', zahtevo za elektronsko plačilo deljenih stroškov večerje. Plačevanje piva ali kave drug drugemu pa sploh ne pride v poštev."

S čim se ukvarjate, preživljate v Amsterdamu in kaj ste delali v Sloveniji?

"Tukaj sem kot kreativec oziroma umetniški direktor zaposlen v globalni oglaševalski agenciji, kjer ustvarjam oglase za lokalne in globalne znamke, kot so na primer Ikea, T-Mobile, Huawei. V Sloveniji sem pred tem na mariborski univerzi študiral medijske komunikacije in hkrati delal kot svobodni oblikovalec."

Kako je videti vaš dan?

"Moj povprečen dan se začne ob sedmi uri zjutraj s fitnesom ali igranjem skvoša. Po zajtrku kolesarim do pisarne, kar traja samo tri minute. V povprečju delam nekje od devete do 19. ure. Je pa to zelo odvisno. Včasih se zgodi, da se delo zavleče dolgo v noč ali pa zaradi potovanj ali snemanj začnemo dneve ob nenormalno zgodnjih urah. Večerne ure so načeloma rezervirane za druženje in interese. Pijače, večerje s prijatelji, različni dogodki, kino … To je čas za spoznavanje novega. Ob koncih tedna, kadar ne potujem, si rad en dan rezerviram za stranske projekte ter en dan za druženje ter plezanje."

Kakšni so delovni pogoji ipd., jih lahko primerjate s Slovenijo?

"Delovni pogoji so dobri in zdi se, da država skrbi za delavce. Podjetjem je na primer omogočena izdaja časovno omejene pogodbe, vendar ne več kot dveh. Tretja pogodba vsakega delavca mora po zakonu biti pogodba za nedoločen čas. Tu je navada domov odhajati točno ob uri, česar se mi še moramo naučiti. Sicer pa so pogoji za priseljence odlični. Da bi država privabila višje izobražen kader, oprostijo del davka priseljencem, če njihova prva pogodba presega določen znesek. Odkar delam tukaj, še nisem slišal za božičnice ali regrese, vendar pa imam redne priložnosti za napredovanje in povišice."

Nizozemci veljajo za precej odprte ljudi. So tudi vas tako sprejeli, ste imeli kakšne težave z vključevanjem v družbo? Kakšni se vam zdijo Nizozemci?

"Ker delam v mednarodni družbi in imam večino stikov s tujci, je navezovanje stikov z Nizozemci zame bilo malo težje. Vendar lahko rečem, da so Nizozemci odprti, zabavni ljudje, ki se najraje družijo ob kozarcu piva ob gledanju nogometne tekme. Zelo cenijo svoj čas in v nasprotju z ameriškimi in angleškimi sodelavci odhajajo ob uri in redko ostajajo dlje. Zdi se, da vlagajo veliko časa v družine in prijatelje. Sobote in nedelje tako preživljajo dokaj 'leno'. Sedenje v kavarnah, ''brunch'', kratka potovanja … Znajo uživati prosti čas. Zdi se mi, da Slovenci tega ne znamo."

Se je vaš pogled na domovino v tem času, odkar živite v zdomstvu, kaj spremenil? Kaj bi morala Slovenija narediti, da bi vas pritegnila nazaj?

"Malenkost. V tem času je moj pogled na Slovenijo postal bolj objektiven. Lažje vidim stvari, ki niso v redu, in pa tudi več stvari, ki so odlične in drugim državam primanjkujejo. Še največ sem o Sloveniji in Slovencih spoznal, ko sem tuje prijatelje pripeljal domov in doživljal Slovenijo skozi njihove oči. Naša država ima izjemno naravno bogastvo in včasih se premalo zavedamo, kako delovni, darežljivi in gostoljubni, kljub kančku zavisti, smo Slovenci kot narod. Bojim se, da glede moje vrnitve Slovenija ne morem narediti nič. Vrnil se bom, ko bom sam na to pripravljen. Želim si samo, da se bom lahko vrnil v državo, kjer ne bo neproduktivnih političnih razdorov in bodo ljudje v sebi ohranili vnemo ter upanje."

Prihodnost: načrti, kakšni so?

"O tem ne razmišljam preveč. Imam nekaj kariernih ciljev in kakšnega osebnega, vendar pa resnih načrtov nimam. Trenutno se osredotočam na čim več raznolikih delovnih izkušenj in izvajanje projektov, ki me veselijo. V prihodnosti si želim mogoče še eno izkušnjo novega mesta ter nekaj ustvariti tudi v Sloveniji."

Katja Nakrst,

SiolNET


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo