Antologija slovenskih glasbenikov v Avstraliji


Avtor: slovenci Datum: 1553 dni nazaj.


V Avstraliji je pred kratkim izpod peresa avtorice Katarine Vrisk izšla Antologija slovenskih glasbenikov v Avstraliji (Anthology of Slovenian Australian Musicians). Publikacija predstavlja temeljito predstavitev glasbenih ustvarjalcev med slovenskimi izseljenci v Avstraliji. Skozi celotno zgodovino slovenstva v tej državi, začenši s prvimi priselitvami po drugi svetovni vojni, lahko naštejemo različne zvrsti glasbe ter glasbenike, ki so se do danes pojavljali na avstralsko-slovenski glasbeni sceni.

DSC_1421

Knjiga v angleškem jeziku na 650 straneh orisuje celotno sliko slovenskega glasbenega življenja v Avstraliji. Monumentalno delo, ki je izšlo pri založbi Palmer Higgs Publishing, se tako pridružuje pregledu slovenskega šolstva in slovenskih likovnih ustvarjalcev v Avstraliji avtorice Drage Gelt.

Knjigo je podprl tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na Urad jo je prinesel avtoričin sorodnik v Sloveniji Jurij Pinter, na katerega se lahko obrnete po informacije o nabavi knjige (kontakt dobite na Uradu pri dr. Zvonetu Žigonu na tel. št. 01-2308011).

Katarina Vrisk, potomka slovenskih izseljencev v Avstraliji, je začela igrati klavir pri osmih letih v Melbournu. Njen oče Tony Vrisk je kot kitarist igral v raznih slovenskih glasbenih skupinah v Melbournu. Katarina je tako zrasla ob glasbi Slaka in Avsenika. Po študiju se je posvetila učenju glasbe, pri srcu ji je bila zlasti zborovska glasba, kateri se je najbolj posvetila. Sodelovala je s slovenskim mladinskim zborom Glasniki, kasneje pa kot pevka, spremljevalka in dirigentka Slovenskega cerkvenega zbora. Z leti si je vedno bolj želela raziskati slovensko glasbo generacije svojega očeta, da bi lahko danes tudi njen sin Thomas spoznal kulturno zgodbo svojih prednikov in iz te zamisli je nastala Antologija slovenskih glasbenikov v Avstraliji.

»Zdi se, da glasba teče po slovenskih žilah kot ledeno-hladna voda izpod triglavskih ledenikov. Glasba tudi povezuje slovensko skupnost na celini, ki je od matične Slovenije najbolj oddaljena.« Zapis na zadnji strani naslovnice predstavlja zgolj drobec iz čustvenih zapisov, ki jih beremo v knjigi. Le ta razkriva še mnoge zgodbe, doživetja ter glasbeno-kulturne utrinke slovenstva, ki se na tej oddaljeni celini prenašalo iz roda v rod, vse do danes.

na uradu

(na fotografiji: Avtoričin sorodnik predaja knjigo predstavniku Urada dr. Zvonetu Žigonu)


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo