Prijazno vabljeni na literarni večer ob izidu knjige zasl. prof. dr. Dimitrija Rupla Dobri nameni, ki bo v ponedeljek, 4. maja 2026, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani (Društvo slovenskih izobražencev, Ul. Donizetti 3, Trst, Italija).

Dr. Dimitrij Rupel je ob svoji 80-letnici pri Slovenski matici izdal knjigo Dobri nameni, ki predstavlja premišljen in osebno obarvan vpogled v njegovo dolgoletno intelektualno, politično in diplomatsko pot. Delo ni zgolj kronološki pregled dogodkov, temveč refleksiven zapis o idejah, odločitvah in dilemah, ki so zaznamovale tako avtorja kot širši slovenski prostor v času velikih družbenih sprememb.

V knjigi Rupel razgrinja ozadja ključnih zgodovinskih trenutkov, od razpada Jugoslavije do oblikovanja samostojne slovenske države in njenega vključevanja v mednarodne povezave. Posebno vrednost dajejo zapisi, v katerih avtor analizira vlogo posameznika v politiki ter razmerje med dobrimi nameni in dejanskimi posledicami političnega delovanja.

Slog pisanja je jasen, mestoma polemičen, a vselej prežet z intelektualno širino, ki je zaznamovala Ruplovo kariero. Dobri nameni tako niso le osebni spomini, temveč tudi razmislek o času, v katerem so se oblikovali temelji sodobne Slovenije. Knjiga nagovarja tako poznavalce zgodovine kot širše bralstvo, ki želi razumeti kompleksnost političnih procesov skozi oči enega njihovih neposrednih udeležencev.

Z avtorjem se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.

Dogodek soorganizirata Društvo slovenskih izobražencev in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Prisrčno vabljeni na predstavitev novega Slovenskega tehniškega slovarja, ki bo potekala v okviru cikla Naj slovenščina odmeva v sredo, 6. maja 2026, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice (Kongresni trg 8/I, Ljubljana). Kratka predavanja o slovarju bodo prispevali soavtorji dr. Marjeta Humar, prof. dr. Andrej Šmalc, dr. Branko Zadnik in zasl. prof. dr. Peter Glavič.

Dr. Marjeta Humar je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenskega jezika in književnosti ter primerjalne književnosti. Doktorirala je na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru z disertacijo Protipomenskost v slovenskem knjižnem jeziku na primeru terminoloških slovarjev. Večji del svojega delovnega časa je službovala na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Je soavtorica SSKJ, sourednica in soavtorica več terminoloških slovarjev: papirniškega (1996), pravnega (do 1991, gradivo),  planinskega (2002), gemološkega (2005), geografskega (2005), gledališkega (2007), slovensko-italijanskega slovarja elektronike, elektrotehnike in telekomunikacij (2010), farmacevtskega (2011 in 2018 druga, dopolnjena in pregledana izdaja), tolkalnega (2014), urbanističnega (2015), pravnega (2018) in Slovenskega tehniškega slovarja (2025). V letih 2006–2010 je bila članica upravnega odbora European Association for Terminology; organizirala in vodila je več simpozijev (1998, 2004, 2009, 2010) in uredila vrsto zbornikov.

Prof. dr. Andrej Šmalc je sodeloval na Institutu »Jožef Stefan« v raziskovalni skupini na področju kemije fluora do upokojitve leta 1994. Njegovo delo v tej skupini je obsegalo razvoj elektrolizne celice za pridobivanje elementarnega fluora in sistema za polnjenje jeklenk z njim, s čimer je bila vzpostavljena osnova za obsežnejše raziskave skupine na področju kemije fluora. Ta se je zlasti s sintezo ksenonovega heksafluorida in kasneje kriptonovega difluorida uvrstila med vodilne raziskovalne skupine na svetu na področju kemije žlahtnih plinov. Ob raziskovalnem delu, zlasti pa po upokojitvi, se je prof. dr. Andrej Šmalc ukvarjal tudi s kemijsko nomenklaturo in terminologijo. Leta 1966 je izšla Slovenska kemijska terminologija, kjer je prispeval anorganski del, leta 1986 je v sodelovanju s F. Lazarinijem pripravil izpopolnjeno nomenklaturo anorganske kemije, ki je bila usklajena z mednarodnimi pravili IUPAC iz leta 1971, leta 2008 pa je prevedel in prilagodil slovenščini nomenklaturo anorganske kemije, usklajeno s priporočili IUPAC iz leta 2005. Bil je tudi urednik večjezičnega kemijskega slovarja, ki je na spletu že od leta 2019. Slovar, ki je tedaj obsegal že okrog 9000 gesel, se občasno dopolnjuje z novimi gesli. Bil je tudi član komisije za izdelavo Slovenskega tehniškega slovarja, pri katerem je od leta 2022 sodeloval kot sourednik.

Dr. Branko Zadnik, univ. dipl. inž. grad., je soavtor slovarskih sestavkov v Slovenskem tehniškem slovarju s področja gradbeništva. Svoje profesionalno življenje je posvetil delu v podjetju IBE d. d. (prej Inženirski Biro Elektroprojekt) v Ljubljani, kjer je prešel vse stopnje razvoja od projektanta statika do direktorja Sektorja za gradbeništvo in geodezijo. Področje njegovega znanstvenoraziskovalnega in strokovnega delovanja so bile študije potresnega vpliva, predvsem na energetske objekte (proizvodnja, transformacija in prenos električne energije – hidro-, termo- in nuklearne). Organizacijsko in strokovno je deloval v Inženirski zbornici Slovenije (kot predsednik sekcije gradbenih inženirjev) ter v nacionalnih in mednarodnih strokovnih organizacijah.

Zasl. prof. dr. Peter Glavič, univ. dipl. inž. kem. tehnologije, univ. dipl. ekonomist, mag. kemije, je bil zaposlen na Institutu »Jožef Stefan«, v Palomi in Tovarni dušika Ruše. Od 1977 do 2008 je bil profesor kemijske tehnike na Univerzi v Mariboru. Ustanovil je Laboratorij za procesno sistemsko tehniko in trajnostni razvoj. Raziskoval je na področjih procesne sistemske tehnike, okoljske tehnike in izobraževanja za trajnostni razvoj. Sodeloval je v vrsti mednarodnih in nacionalnih projektov. Za svoje delo je prejel nagrado RS za življenjsko delo v visokem šolstvu, red dela s srebrnim vencem, zlato plaketo Univerze v Mariboru idr. Bil je predsednik Inženirske akademije Slovenije, Slovenske tehnološke platforme za trajnostno kemijo, Društva ekonomistov Maribor ter Centra za zaslužne in upokojene profesorje Univerze v Mariboru.

Vljudno vabljeni na razstavo V sodelovanju z Naravo, avtorja Martina Kralja. Otvoritev razstave bo 6. maja 2026 od 17.00 do 21.00. ure. Razstavo si lahko ogledate od torka 5. maja do sobote 9. maja med 11.00 in 18.00. uro.

Od zgodnjih let me k umetniškemu ustvarjanju vodi sila, ki se ji ne morem izogniti. Čeprav sem poklicno hodil po drugi poti, sem že od leta 1980 dalje, v okviru revije Juliet, srečeval umetnike in kritike, katerih prijateljstvo me je utrjevalo v lastnem ustvarjalnem iskanju.

V osemdesetih letih sem začel s fotografijo, predelane podobe pa predstavljal kot unikatna dela. Kasneje sem se posvetil grafiki, kjer je vsak odtis obstajal le v enem izvodu. Sledilo je obdobje ustvarjanja z barvano mivko – dela so bila odprta, spremenljiva, odvisna od pogleda in občutka posameznika.

Po letu 2000 sem razvil več ciklusov. Izhodišče je bil preprost, prenosljiv format: platno, ki ga lahko spraviš v kovček in ga kjerkoli, na neinvaziven način, obesiš na steno. Delo tako postane spremljevalec – nekaj, kar ustvarja občutek doma, kjerkoli si. Vsako platno je obojestransko poslikano, obe strani pa tvorita vsebinsko celoto. Naslovi so v angleščini, namenjeni mladim, ki živijo in se gibljejo po svetu.

Ciklus V sodelovanju z naravo je nastajal na vrtu in v gozdu. Dela sem prepuščal vremenu in okolju, da so za kratek čas vstopila v dialog z naravo – s svetlobo, vetrom, rastlinami. Končna podoba nosi sled tega srečanja.

V ciklusu Besede v vizualni prostor vključujem fragmente jezika: aforizme, verze, haikuje, simbole, črke in številke iz različnih kultur ter vsakdanje, mimobežne izraze. Dela odsevajo preplet glasov sodobnega sveta – odprt prostor, v katerem se lahko vzpostavi osebna občutljivost gledalca.

Prisrčno vabljeni na otvoritev razstave »Vrtovi in fontane na obeh straneh meje« Antona Tkačenka, ki bo 9. maja 2026 ob 16.30 v Pavlovi hiši.

Pozdravne besede bodo podali: veleposlanica Regina Rusz, vodja oddelka za mednarodne kulturne zadeve, ter Simon Mraz z Ministrstva za evropske in mednarodne zadeve Republike Avstrije.

Sodelavci in sodelavke ustanove Office Ukraine bodo predstavili pomembne kulturne projekte mreženja za ukrajinske umetnike in umetnice.

Na voljo bo brezplačen prevoz do Pavlove hiše. Odhod bo 9. maja 2026 ob 14.30 izpred muzeja Kunsthaus Graz. Prijave zbirajo do 7. maja 2026 na naslovu office@pavelhaus.at.

V sodelovanju z Evropskim programom solidarnosti za umetnike (ASoP Europe) 2025.

Društvo Slovencev Planika prireja jubilejno 20. literarno srečanje Naša slovenska beseda, ki bo potekalo v soboto, 6. junija 2026, ob 13.00 v dvorani Kulturnega centra Zrenjanin (KCZR) na naslovu Narodne omladine 1, Zrenjanin.

Dogodka se bo kot posebni gost udeležil Dom starejših občanov Fužine (Center aktivnosti Fužine), ki bo nastopil z mjuziklom “Nune pojejo”.

Program se bo pričel že ob 12.00 uri z glasbeno delavnico za otroke iz slovenskih društev v Srbiji, ki bodo svoj skupni nastop kasneje predstavili na osrednji prireditvi.

Organizatorji se veselijo srečanja ob tem pomembnem jubileju in vabijo vse zainteresirane k udeležbi.