18. marca 1904 v Sežani rojeni Srečko Kosovel je ustvarjal le nekaj let, a je za seboj pustil ob sežen opus, ki je odločilno zaznamoval slovensko književnost 20. stoletja. Njegova poezija, prežeta z ekspresionističnimi in konstruktivističnimi potezami, združuje družbeno kritičnost, vizionarsko misel in globoko humanistično občutljivost. Prevedena je v številne jezike, kar potrjuje njen pomen tudi v
širšem evropskem prostoru. Umrl je 27. maja 1926 v Tomaju za posledicami meningitisa. Ob stoletnici njegove smrti je na pobudo Janka Krištofa nastal literarno-glasbeni večer SCENA: Hanzi Tomažič z naslovom „Srečko in jaz“. Večer ne izraža le osebnega procesa interpretov pri poglabljanju v Kosovelov pesniški svet, temveč tudi izjemno aktualnost njegove poezije, ki je postavljena v dialog z glasbo njegovega časa in duhovnega prostora.
Program ne gradi zgolj na časovni bližini skladb in poezije, temveč na notranjem loku: od kraške samote in eksistencialne razklanosti do svetlobe, ki vznikne iz bolečine. Izbrane pesmi razkrivajo
Kosovela kot pesnika ranljive čistosti in neizprosne duhovne drže. Njegova beseda ni le literarni izraz, temveč notranji boj, molitev in klic, ki tudi sto let pozneje ostaja pretresljivo sodoben.

Nastopili bodo:

Janko Krištof – recitacija Duhovnik na avstrijskem Koroškem in predsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu se ob pastoralnem delu posveča umetniški interpretaciji poezije, zlasti slovenske in svetopisemske tradicije. Redno nastopa v literarno-glasbenih programih, v katerih povezuje duhovnost, literaturo in glasbo. Srečko in jaz je njegov enajsti recitalski projekt.
Ana Tijssen – klavir Diplomantka Akademije za glasbo v Ljubljani je štirinajst let delovala kot profesorica in korepetitorka na Glasbeni šoli ter Umetniški gimnaziji Velenje. Od leta 2016 živi v Celovcu, kjer vodi klavirski studio za vse generacije, od leta 2025 pa poučuje tudi na Slovenski glasbeni šoli v Celovcu. Njeno umetniško ustvarjanje zaznamujeta občutljiv interpretativni pristop ter izrazito zanimanje za preplet glasbe z literaturo in drugimi umetnostnimi oblikami.
Aleksander Tolmaier – režija Gledališki igralec, režiser ter radijski in televizijski voditelj z avstrijske Koroške je študiral dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Kot svobodni umetnik sodeluje v gledaliških in filmskih projektih v Sloveniji in Avstriji ter redno nastopa s Teatrom Rampa iz Celovca v slovenskih, nemških in dvojezičnih produkcijah.
Hanzi Tomažič – scenska postavitev Dolgoletni novinar in glavni urednik celovškega verskega tednika Nedelja dejavno soustvarja koroško kulturno in medijsko sceno ter se posveča sodobnim vsebinam na presečišču klasičnih in digitalnih medijev.

Živimo v družbi relativizirane resnice, v kateri si resnico – čeprav pogosto podzavestno – krojimo sami. Algoritmi nas že poznajo bolje kot kateri koli prijatelj ali sorodnik ter nam predlagajo vsebine, ki potrjujejo naše pristranskosti. Sicer tudi ljudje vse pogosteje izbiramo lažjo pot, saj raje posegamo po vsebinah, s katerimi se strinjamo, kot po tistih, ki nas izzivajo. Kolikor prej se tega zavemo, toliko lažje prepoznamo lastne pomanjkljivosti in postanemo odgovornejši državljani. Ob 9.00 uvodno predavanje Dana Podjeda – Predavatelj bo na praktičnih primerih pojasnil, kako lahko med šolanjem in študijem, na delovnem mestu in v domačem okolju vzpostavimo ravnotežje med digitalnim in analognim, med priklopom in odklopom. Bistveno je, da izrabimo prednosti, ki jih prinašajo tehnologije, a obenem ohranimo ključne človeške vrline in vrednote ter jih prenesemo na prihodnje generacije Ob 10.30 delavnice – Skozi različne delavnice bodo udeleženci odkrivali pristope in – če naj tako rečemo – “medsebojne odnose”, ki se ustvarijo med človekom in strojem oziroma tehnologijo.
Antropolog prof. dr. Dan Podjed je višji znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in področni strokovnjak na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in izvršni svetovalec Mreže za aplikativno antropologijo EASA ter pobudnik mednarodnega simpozija Why the World Needs Anthropologists, ki ga prirejajo od leta 2013. Raziskuje izolacijo, krize, razmerja med ljudmi in tehnologijami, trajnostne načine življenja ter vsakdanjik. Njegov zadnji knjižni dvojec Krizolacija je odmeval v akademski skupnosti in širši javnosti. Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije je njegova dela dvakrat razglasila za izjemne dosežke na področju znanosti (2011, 2021). Njegova misel, da sreče ne najdeš v sebi, temveč ob sebi, je bila leta 2022 razglašena za Bob leta, leta 2024 pa je prejel naziv Komunikator znanosti.