Vljudno vabljeni na pogovor o pesniškem ustvarjanju v rezijanščini ob predstavitvi dvojezične zbirke Renata Quaglie Zaleni okrišiji/ Zelene krošnje, ki bo v okviru festivala Mesto knjige 2026 v Novi Gorici potekal v petek, 4. septembra 2026, ob 17. uri na Sejmišču Mesta knjige pred Knjigarno kavarno Maks (Delpinova ulica 10, Nova Gorica).
V okviru festivala Mesto knjige 2026 v Novi Gorici so bodo po uvodnem nagovoru Mihe Kosovela o pesniškem ustvarjanju v rezijanščini pogovarjali pesnik Renato Quaglia, avtor dvojezične pesniške zbirke Zaleni okrišiji/ Zelene krošnje, ki je izšla pri Slovenski matici (2021), pesnik Marko Kravos, ki je pesmi v tej zbirki izbral in prepesnil v slovenščino ter zanjo napisal tudi spremno besedo, ter kantavtorica Bogdana Herman, ki bo dogodek obogatila tudi s pesmijo.

18. marca 1904 v Sežani rojeni Srečko Kosovel je ustvarjal le nekaj let, a je za seboj pustil ob sežen opus, ki je odločilno zaznamoval slovensko književnost 20. stoletja. Njegova poezija, prežeta z ekspresionističnimi in konstruktivističnimi potezami, združuje družbeno kritičnost, vizionarsko misel in globoko humanistično občutljivost. Prevedena je v številne jezike, kar potrjuje njen pomen tudi v
širšem evropskem prostoru. Umrl je 27. maja 1926 v Tomaju za posledicami meningitisa. Ob stoletnici njegove smrti je na pobudo Janka Krištofa nastal literarno-glasbeni večer SCENA: Hanzi Tomažič z naslovom „Srečko in jaz“. Večer ne izraža le osebnega procesa interpretov pri poglabljanju v Kosovelov pesniški svet, temveč tudi izjemno aktualnost njegove poezije, ki je postavljena v dialog z glasbo njegovega časa in duhovnega prostora.
Program ne gradi zgolj na časovni bližini skladb in poezije, temveč na notranjem loku: od kraške samote in eksistencialne razklanosti do svetlobe, ki vznikne iz bolečine. Izbrane pesmi razkrivajo
Kosovela kot pesnika ranljive čistosti in neizprosne duhovne drže. Njegova beseda ni le literarni izraz, temveč notranji boj, molitev in klic, ki tudi sto let pozneje ostaja pretresljivo sodoben.

Nastopili bodo:

Janko Krištof – recitacija Duhovnik na avstrijskem Koroškem in predsednik Krščanske kulturne zveze v Celovcu se ob pastoralnem delu posveča umetniški interpretaciji poezije, zlasti slovenske in svetopisemske tradicije. Redno nastopa v literarno-glasbenih programih, v katerih povezuje duhovnost, literaturo in glasbo. Srečko in jaz je njegov enajsti recitalski projekt.
Ana Tijssen – klavir Diplomantka Akademije za glasbo v Ljubljani je štirinajst let delovala kot profesorica in korepetitorka na Glasbeni šoli ter Umetniški gimnaziji Velenje. Od leta 2016 živi v Celovcu, kjer vodi klavirski studio za vse generacije, od leta 2025 pa poučuje tudi na Slovenski glasbeni šoli v Celovcu. Njeno umetniško ustvarjanje zaznamujeta občutljiv interpretativni pristop ter izrazito zanimanje za preplet glasbe z literaturo in drugimi umetnostnimi oblikami.
Aleksander Tolmaier – režija Gledališki igralec, režiser ter radijski in televizijski voditelj z avstrijske Koroške je študiral dramsko igro in umetniško besedo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Kot svobodni umetnik sodeluje v gledaliških in filmskih projektih v Sloveniji in Avstriji ter redno nastopa s Teatrom Rampa iz Celovca v slovenskih, nemških in dvojezičnih produkcijah.
Hanzi Tomažič – scenska postavitev Dolgoletni novinar in glavni urednik celovškega verskega tednika Nedelja dejavno soustvarja koroško kulturno in medijsko sceno ter se posveča sodobnim vsebinam na presečišču klasičnih in digitalnih medijev.