“Velikokrat mi je bilo žal, da sem zapustila Porabje”


Avtor: adminkp Datum: 132 dni nazaj.


Oddajo Sotočja, ki je bila objavljena 11. junija 2018, lahko poslušate na strani 1. programa Radia Slovenija.

Pregled vsebine:

Irena Pavlič. Foto: Silva Eöry

Porabska Slovenka Irena Pavlič, upokojena učiteljica slovenščine in funkcionarka, se lahko pohvali z najvišjimi državnimi odlikovanji Slovenije in Madžarske. Prvo priznanje “Za Slovence na Madžarskem”, ki ji ga je podelila Državna slovenska samouprava, pa je bilo veliko presenečenje, pravi.

V otroštvu je govorila samo porabsko narečje, madžarsko se je naučila šele v osnovni šoli. Po končani gimnaziji v Budimpešti se je vpisala na visoko pedagoško šolo, kjer je študirala slovenščino in geografijo. Kot učiteljica je poučevala 17 let na števanovski osnovni šoli, 5 let pa tudi na monoštrski gimnaziji.

“Včasih je bilo laže poučevati slovenščino, saj je večina govorila porabsko narečje in nič me ni motilo, če so učenci pri pouku knjižnega jezika uporabili kakšno narečno besedo.”

Leta 1972 je Irena Pavlič odšla v Budimpešto k Zvezi južnih Slovanov, kjer je bila zadolžena za vprašanja slovenske skupnosti. Po razpadu zveze in ustanovitvi Zveze Slovencev na Madžarskem je postala sekretarka, njeno delo pa je bilo podobno delu zagovornice Slovencev v madžarskem parlamentu, saj je redno vsak teden sodelovala na sejah odborov v madžarskem parlamentu, kjer so razpravljali o vprašanjih narodnih skupnosti.

Leta 1990 je v Budimpešti ustanovila slovensko društvo in v njem je aktivna še danes. Pogosto je obžalovala, da je zapustila Porabje, saj je življenje tam lažje, toda, glede na najvišja državna odlikovanja tako iz Slovenije kot z Madžarske, je bila očitno uspešna tudi v Budimpešti. Kritična pa je do današnjih razmer v Porabju.

“Če bi mi imeli takšne pogoje, kot jih imajo danes v Porabju, bi vsi ostali Slovenci. Znali bi jezik. V teh modernih časih pa je pomembna angleščina in nemščina.”

In kakšna bo prihodnost Porabja? Bo ostalo Slovensko?

“To so me pred leti že spraševali in takrat nisem vedela, kako naj odgovorim. Zdaj mislim, da vem. Porabski Slovenci ostanemo, če se vsi mladi, stari in najstarejši spet naučimo porabsko narečje, ali pa nas pridružijo Sloveniji.”

Daljši pogovor Silve Eöry z Ireno Pavlič lahko slišite v tokratnih Sotočjih.

Visoka italijanska odlikovanja za tri rojake iz FJK

Italijanski predsednik Sergio Matarella je tri rojake odlikoval z visokimi državnimi priznanji za izredne zasluge na področjih znanosti, književnosti, umetnosti, družbenih in človekoljubnih dejavnostih. Skladatelj, zborovodja, dirigent in glasbeni pedagog Hilarij Lavrenčič in profesor telesne vzgoje ter družbeno politično angažirani Aldo Rupel sta dobitnika odlikovanja »vitez Republike Italije«. Operni pevec Alessandro Svab, ki je postal “vitez” pred petimi leti, je zdaj dobil še državno odlikovanje “komednik” za svoje delo pri ustanovitvi in vodenju Mednarodne operne akademije iz Križa.

Kakšen je status slovenščine v Špetru ?

V osrčju Benečije, ki je dom tudi avtohtoni slovenski narodni skupnosti, je raba slovenskega jezika za nekatere še vedno moteča. Župnik v špetrski cerkvi in tamkajšnja učiteljica verouka sta učenki dvojezične šole, v kateri pouk poteka tudi v slovenskem jeziku, prepovedala slovensko molitev.

Domači župnik Michele Zanon in katehetinja sta odločila, da bodo lahko prejemniki prvega obhajila iz drugih držav molitev prebrali v maternem jeziku, tako v hrvaščini, romunščini ali španščini. Prošnjo deklice za slovensko molitev pa je učiteljica verouka zavrnila z utemeljitvijo, da slovenščine v Špetru nihče ne razume in da slovensko govorijo v Kobaridu na drugi strani meje.

Za dogodek je javnost izvedela po objavi pisma bralke v krajevnem časopisu in še vedno glasno odmeva po celotni Benečiji, pa tudi Furlaniji Julijski krajini. Beneški Čedermac monsignor Marino Qualizza je Mirjam Muženič pojasnil, da gre za nekaj nepojmljivega.

“Govoril sem z našim generalnim vikarjem, ki je poklical župnika in mu povedal, da je naredil veliko napako, česar pa župnik ni priznal. Če imamo dvojezično šolo, mora biti dvojezično tudi v cerkvi. Na razumemo zakaj ima takšno nazadnjaško stališče. To je nerazumljivo.”

Dvojezična šola Pavle Petričič v Špetru je z največjim številom vpisanih otrok največja v prostoru in med najbolj kakovostnimi. Pouk v njej poteka v italijanskem in slovenskem jeziku, torej je slovenščina domači jezik, ki bi ga morala razumeti tudi katehetinja. Predstavnik šole prof. Davide Klodič pravi, da se na dogodek neposredno niso odzvali, polemika pa se je razvila med starši.

“Smo pa izkoristili priložnost in vnovič opozorili na problem slovenskega jezika v javnosti. To je tudi dolžnost šole, da opozori, ko se zgodi kaj takšnega. Res v zadnjih časih ni bilo veliko tovrstnih primerov, toda če se kaj takšnega dogaja se je treba odzvati. Očitno je šola res tako močna, da se je nekateri bojijo.”

Za bolj prodorne koroške Slovence

Na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani so pripravili pogovor s politologom doktorjem Karlom Hrenom, direktorjem Celovške Mohorjeve, o tem, kako so volili koroški Slovenci. 2018 je namreč volilno leto tudi v Avstriji in na Južnem Koroškem, kjer je prepričljivo zmagala Socialdemokratska stranka pod vodstvom glavarja Petra Kaiserja, prijatelja koroških Slovencev. Do absolutne večine jim je zmanjkal le en sedež v deželnem zboru. Vladajočo koalicijo so tako sestavili z Ljudsko stranko.

V nasprotju z deželnimi volitvami v Furlaniji Julijski krajini, kjer je 40 odstotkov Slovencev volilo desno usmerjene stranke, se zdi, da so koroški Slovenci tokrat precej enotno podprli levo-usmerjene Socialdemokrate. Kaj pa si obetajo od aktualne vlade?

“Po prejšnjih volitvah so bila pričakovanja zelo velika in vlada pod vodstvo Petra Kaiserja jih je uresničila, žal, samo majhen del. Spremenila pa se je klima na Koroškem, gre za splošno odprtost, ki se je še okrepila in pričakujem, da bo tako tudi v prihodnje. Priložnosti za konkretna izboljšanja pa je še veliko.”

Na zvezni ravni pa ostajajo odprta “zimzelena” vprašanja, povezana s financiranjem dejavnosti narodnih skupnosti, manjšinski mediji in cela vrsta drugih zadev. Tu je na potezi tudi sama narodna skupnost, je prepričan Karl Hren:

“Ugotavljam, da je premalo prodornosti, premalo je angažmaja za te zadeve. Tu se je treba teh zadev lotiti odločneje. Ljudska stranka je glede teh vprašanj dokaj odprta in ocenjujem, da bi lahko skupaj z gradiščanskimi Hrvati, ki imajo precej dober dostop do vodilnih v tej stranki, doseči to in ono. Pri Svobodnjakih bo to trd oreh, ampak bodimo optimisti.”

Volitve je pripravila tudi ena od krovnih organizacij Narodni svet koroških Slovencev (NSKS). 6.600 volilnih upravičencev je do 11. junija glasovalo za kandidate za 48-članski zbor narodnih predstavnikov, najvišji organ NSKS, med 73 kandidati je tudi Karl Hren. Predsednik bo še naprej ostal Valentin Inzko, saj na volitvah ni imel protikandidata, zato ga bo novoizvoljeni Zbor narodnih predstavnikov zgolj potrdil.

Kakšna bo usoda igralnih uric v slovenščini

Učenje slovenščine na predšolski ravni se je na Hrvaškem začelo marca lani v vrtcu Bulevard na Reki. Igralne urice so dvakrat tedensko obiskovali tudi otroci iz drugih reških vrtcev, česa vse so se naučili, pa so tudi letos pokazali 9.6.2018 na prisrčni prireditvi ob izteku šolskega leta.

Zelo prizadevna vodja, vzgojiteljica Laureta Španjol je znova pripravila ročno izdelano lično knjižico, v njej strnila obravnavano gradivo in ga kot poletno popotnico in pesmarico ponudila otrokom in (starim) staršem.

V pogovoru z Marjano Mirković je med drugim izrazila upanje, da bo program, ki bi pomenil korak naprej k celodnevnemu vrtcu v slovenščini pripravljen in da se bodo Igralne urice v takšni ali drugačni obliki, morda tudi v društvu Bazovica, nadaljevale tudi jeseni.


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija. Digitalna verzija je brezplačna (12 številk), pri tiskani verziji (4 številke) pa krijete stroške poštnine (12 € Slovenija, 20 € tujina). Naročite brezplačno verzijo

Slovenija brez meja, 18. oktober 2018

/
Prisluhnite članoma SD Cankar Sarajevo - Sandri Lamberšek Andrejević…

Novi časi in novi izzivi

/
15. oktobra 2018 v oddaji Sotočja: od srečanja slovenskih društev…

Slovenka iz Ria de Jeneira, ki je posnela film o slovenskem dedku

/
V oddaji Slovencem na svetu tudi tokrat prepletajo dogodke in…

Slovenija brez meja, 11. oktober 2018

/
Na Radiu Veseljak so predstavili Slovensko skupnost Tuzla, ki…