Zadnje novice iz področja učenja slovenščine

Učenje slovenščine na avstrijskem...

Avstrija Novice Učenje slovenščine Vabila

Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko prireja tečaje slovenščine v Pavlovi hiši v Potrni pri Radgoni in otroške delavnice v slovenskem jeziku v...



Dopolnilni pouk slovenščine v tujini

Ohranjanje maternega jezika in kulture je ena od temeljnih človekovih pravic. Zunaj Slovenije živi približno 500.000 Slovencev in njihovih potomcev: zamejci, zdomci in izseljenci.

Skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu je ena izmed prednostnih nalog države Slovenije; v Evropi sta to dopolnilni pouk slovenščine in slovenščina v Evropskih šolah, v prekomorskih državah pa pouk slovenščine in drugih predmetov v slovenskem jeziku – sobotne »šole«.

Dopolnilni pouk slovenščine v šolskem letu 2014/15 poteka v Avstriji, Belgiji, Bosni in Hercegovini, Češki republiki, Franciji, na Hrvaškem, v Liechtensteinu, Makedoniji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Srbiji, Švici ter Veliki Britaniji. Dejavnost je prostovoljna, poteka v popoldanskem času, enkrat tedensko. Kjer dopolnilni pouk slovenščine ni možen, se izjemoma organizira tudi pouk na daljavo.

Poleg učenja jezika se udeleženci dopolnilnega pouka srečujejo z različnimi vidiki slovenstva, spoznavajo zgodovinske, geografske, sociološke, etnološke in etnografske prvine, ki so oblikovale narod in prispevale k njegovi celoviti podobi, njegovi samobitnosti.

V 60. in 70. letih se je veliko Slovencev iz ekonomskih vzrokov začasno preselilo v zahodnoevropske države. Države gostiteljice so delovno silo z veseljem sprejele, vzporedno z njo pa so se pojavili tudi določeni problemi. Bistvo tega stanja je povzel švicarski dramatik Max Frisch: »Poklicali smo delavce, prišli pa so ljudje s svojimi problemi …« Ena izmed problemov v večkulturnih družbah je izobraževanje otrok priseljencev. Tovrstne družbe namreč terjajo priznanje ene izmed osnovnih človekovih pravic, to je pravice do učenja maternega jezika in ohranjanja kulturne identitete.

Po prihodu v tujino so se Slovenci združevali v slovenskih društvih in v okviru Cerkve. Od tam so tudi prišle pobude za začetek pouka, ki je sprva potekal v društvenih ali v cerkvenih prostorih. Kmalu so se za poučevanje maternega jezika zavzele države gostiteljice v sodelovanju z državami porekla. Takrat so materni jezik začeli poučevati v javnih šolah.

Začetki dopolnilnega izobraževanja v maternem jeziku, tudi slovenskem, v zahodnoevropskih državah segajo v leto 1962, in sicer v Veliko Britanijo, leta 1966 se je tak pouk začel v Belgiji, med letoma 1966 in 1973 pa se je ta dejavnost močno razvila v Franciji, na Danskem, v Zvezni republiki Nemčiji, Švici, Luksemburgu, na Švedskem in Nizozemskem. V zadnjih letih se odpirajo oddelki dopolnilnega pouka tudi po drugih evropskih državah – v republikah bivše SFR Jugoslavije in v vzhodnoevropskih državah.

Dopolnilni pouk slovenščine v tujini organizira in financira Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, v sodelovanju z Zavodom RS za šolstvo.

hiska
Sobotna »šola« – kaj je to?

Republika Slovenija je po osamosvojitvi začela namenjati tudi izseljencem v prekomorskih državah, ki slovenščino ohranjajo v sobotnih »šolah«, večjo pozornost. Podpira jih na različne načine. Pouk slovenščine pri njih poteka v okviru slovenskih združenj ali Cerkve, tako v Argentini, Urugvaju, ZDA, Kanadi ter Avstraliji.

Slovenija oskrbuje Slovence v teh državah z učbeniki in obučbeniškimi gradivi, zadnja leta pa organizira tudi strokovno spopolnjevanje za učitelje slovenščine in drugih predmetov v slovenskem jeziku v Sloveniji.

Kaj se poučuje v sobotni »šoli«?

V sobotnih »šolah« otroke učijo pisati in brati v slovenskem jeziku. Postopoma dodajajo tudi vsebine drugih predmetov. Tako poleg slovenščine (slovnica in slovstvo) poučujejo zgodovino, geografijo, verouk, družbeno vzgojo, svetovni nazor, živo besedo, petje in verouk, prirejajo kulturne prireditve ter jezikovni tabor.

V zadnjih letih imajo tudi »ABC oddelke«, ki jih obiskujejo otroci iz mešanih zakonov (rečejo jim »špansko govoreči«). Njihovo znanje slovenščine je slabše, zanje je to drugi oziroma tuji jezik.

Kotiček za jeziček

V rubriki Kotiček za jeziček študenti koprske slovenistike odgovarjajo na vprašanja o pravilni rabi slovenskega jezika. Rubriko vedno začnemo s prikazom napačne rabe, po teoretični razlagi pa oddajo zaključimo s ponazoritvijo slovnično ustreznega primera. Koordinatorica rubrike je dr. Klara Šumenjak.

Govorni pomočnik

Za pravilno izgovorjavo je tu govorni pomočnik, ki ga ureja Alenka Kovačič, Radio Slovenija.

seznam učiteljev dopolnilnega pouka slovenščine v tujini

Kontaktne osebe:

Marko Koprivc, Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport: Marko.Koprivc@gov.si

Eva Jurman, Zavod RS za šolstvo: eva.jurman@zrss.si

Mira Hedžet Krkač, Zavod RS za šolstvo (pouk na daljavo): Mira.HedzetKrkac@zrss.si

naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija. Digitalna verzija je brezplačna (12 številk), pri tiskani verziji (4 številke) pa krijete stroške poštnine (12 € Slovenija, 20 € tujina). Naročite brezplačno verzijo