Težave slovenskega tiska v Italiji so rešene. Za zdaj!


Avtor: adminkp Datum: 82 dni nazaj.


Poudarki iz oddaje Sotočja, objavljene 28. januarja 2019: obisk vodstva državnega zbora v Trstu, dr. Sara Brezigar o novih učnih metodah, dr. Janko Zerzer o Tischlerjevi nagradi, Nikoleta Vajda Nagy o vrnitvi na delo, Alen Udovič o smučišču Platak.

Zvočni posnetek je objavljen na strani Radio prvi

Srečanje predsednika DZ Dejana Židana s predstavniki slovenske narodne skupnosti. Foto: arhiv DZ

Več o vsebini:

Trije osrednji slovenski tiskani mediji imajo zagotovljeno denarno podporo iz italijanskega proračuna za prihodnja tri leta. Zasluge za to ima tudi pritisk slovenske strani, pravijo predstavniki Slovencev v Italiji.

In kako je po novem urejeno financiranje tiskanih medijev v Italiji? Kot pojasnjuje predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič, je rešitev dvotirna.

»Kar zadeva Primorski dnevnik, novo zakonsko besedilo določa, da lahko še naprej dobiva denar iz proračuna na osnovi zakona za založniške dejavnosti. To pomeni, da verjetno ne bo vidnih sprememb pri finančni dotaciji.«

Drugače je s tednikoma Novi Matajur in Novi glas. Zakon določa, da bo financiranje za ta tednika ostalo nespremenjeno še tri leta, nato pa se sklad za tednike, ki ne dobivajo več kot 500.000 evrov, ukine. Kot pravi Pavšič, gre tudi tu za dva različna primera in različne težave.

»Medtem ko sredstva za Novi Matajur predstavljajo približno 35, 40 odstotkov celotnega prihodka, za Novi glas predstavlja manj kot 10 odstotkov. Temu ustrezne bodo tudi težave, če se sklad resnično ukine. Na nas je, da v tem času skušamo spremeniti to besedilo, da zagotovimo obema tednikoma normalno finančno dotacijo, kot so jo imeli doslej.«

Italijanska vlada je prvotno nameravala povsem ukiniti podporo tiskanim medijem, nato pa postopno v treh letih. Na koncu je podpora ostala in zasluge za to ima, je prepričan Pavšič tudi Slovenija.

»Mislim, da se je vrh te pomoči pokazal, ko je slovenski zunanji minister obiskal kolego v Rimu. Vem, da so potem tudi v parlamentu in vladnih strankah o tem razpravljali. S predsednikom SSO Bandljem sva bila v Rimu dvakrat. V pogovorih z načelniki senatnih skupin Gibanja 5 zvezd in tudi Lige sva ugotovila, da so razumeli, da je v deželi in Sloveniji velika podpora našim časopisom, zato so našli neko rešitev, ki je iz predvidenih rezov črtala manjšinske časopise.«

Časopisi narodnih manjšin namreč niso primerljivi z drugimi časopisi na medijskem trgu, saj je število bralcev omejeno, manj možnosti je tudi za oglaševalce. Ob tem pa je predsednik krovne SKGZ tudi nekoliko zadržan.

»Upam, da bo ta zadeva vzdržala, da se ne bomo morali prihodnje leto spet ukvarjati s temi problemi, kajti zakoni so, ampak zakoni se lahko tudi spreminjajo.«

In to zelo hitro. Največja nevarnost bi bila, če bi se italijanska vlada odločila, da ne bo več financirala tiskanih medijev, še dodaja Pavšič. Ob odločni podpori slovenske diplomacije rojakom v Italiji in ohranitvi njihovih časopisov ne razume, kako to, da se Slovenija in Avstrija ne moreta dogovoriti glede financiranja tednika koroških Slovencev Novice.

Dobri odnosi Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine

Predsednik Državnega zbora Dejan Židan je 24.1.2019 obiskal Trst in se tam srečal s predstavniki slovenskih rojakov, zatem deželnega parlamenta in vlade Furlanije Julijske krajine ter županom mesta. V pogovorih se je seznanil z aktualno narodnostno problematiko, s predstavniki deželnih in mestne oblasti pa izmenjal poglede na niz skupnih tem čezmejnega sodelovanja in dobrososedskih vezi.

Kot poroča Mirjam Muženič sta Slovenija in sosednja Furlanija Julijska krajina naklonjeni oblikovanju stalnega omizja za izmenjavo dobrih praks na zakonodajnem področju. Gre za skupno delovno telo, v katerem bi poslanci z obeh strani razpravljali o razlikah v zakonih in morebiti izboljšavah in uskladitvah na različnih področjih. Predsednik deželnega parlamenta Piero Mauro Zanin je prepričan, da bi lahko tako izboljšali položaj obeh narodnih skupnosti.

»Gre tudi za sodelovanje pri krepitvi narodnostne pripadnosti za slovensko skupnost v Furlaniji Julijski krajini in italijansko v slovenski Istri, kot pomembnih elementov sožitja med narodi. In te imajo moralno moč sporočiti Evropski uniji, da je nujna sprememba iz Evrope bank v Evropo skupnosti in dežel.«

Tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan podpira predlog. Pogovori o tem se bodo sicer nadaljevali jeseni v Ljubljani. In kako ocenjuje položaj Slovencev v Italiji?

»Okolje se spreminja, kar vidijo sami predstavniki slovenske skupnosti, spreminja se Furlanija Julijska krajina, Italija in svet, v katerem živimo. To pomeni, da bo tudi samo organiziranje skupnosti moralo iti korak naprej… Danes imamo ljudi, ki nas razumejo, in temu se bo morala prilagoditi tudi slovenska skupnost.«

V ospredju narodnostnih načrtov in pogovorov je zagotovljeno mesto Slovencu v deželnem in državnem parlamentu. Vse pogosteje je ob teh razpravah slišati besedni zvezi pozitivna recipročnost ali pozitivna diskriminacija. Poleg tega sta trenutno aktualni tudi vprašanji statusa deželnega urada za slovenski jezik in matura na šolah s slovenskim učnim jezikom, kjer bodo morali dijaki pisati še dodaten test iz italijanščine.

Mali otroci mali problemi, veliki otroci veliki problemi

Rojaki v Italiji so ponosnih na šole s slovenskim učnim jezikom, ki so nekoč pomenile simbolno priznanje narodni skupnosti. Toda razmere se tudi tu spreminjajo. Vpis v slovenske šole se povečuje, kakovost, znanje slovenskega jezika pa se slabša.

Doktorica Sara Brezigar, predsednica Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu in znanstvena sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja iz Ljubljane, ponazarja to težavo s priredbo italijanskega pregovora.

»Mali otroci, male težave, veliki otroci, velike težave, je znani italijanski pregovor, ki lahko velja tudi za učenje jezika. Prej ko se otrok sreča s slovenščino, manjše bodo težave.«

V slovenskih vrtcih in šolah v Italiji je namreč vpisanih vse več otrok brez ali z malo znanja slovenskega jezika in ta nova realnost je velik izziv za vzgojitelje in učitelje v teh vrtcih in šolah. V okviru projekta Eduka2, namenjenega krepitvi čezmejnega sodelovanja na področju izobraževanja, je tako skupina strokovnjakov oblikovala didaktično gradivo za pomoč vzgojiteljem in učiteljem pri približevanju slovenščine najmlajšim.

Tematike so prilagojene, pravi doktorica Sara Brezigar. Gre za teme, ki so uporabne v vsakdanjem življenju.

»Ukvarjali smo se z oblačili, s hrano, to so ponavadi besede, ki jih uporabljamo v italijanščini, ker pač kupujemo v trgovinah, kjer so vsi napisi v italijanščini, in potem avtomatično jih uporabljamo tudi doma. Projekt je bil priložnost, da te najmlajše otroke naučimo izrazoslovja, ki se uporablja vsak dan in celo življenje. To je bila za nas priložnost, da krepimo jezik tam, kjer ga največ uporabljajo.«

Jubilejna 40. Tischlerjeva nagrada in druge zgodbe…

S slovenščino je tesno povezan tudi koroški rojak doktor Janko Zerzer, dobitnik jubilejne 40. Tischlerjeve nagrade. “Vedno se je boril proti asimilaciji narodne skupnosti, vedno se je upiral izumrtju svoje vasi in svoje materinščine”, je ob podelitvi nagrade dejal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko in govor sklenil z mislijo, da je bila slovenska beseda, narečna in pisna, Zerzerjeva velika ljubezen, kultura, ki ga spremlja skozi vse življenje, pa je bila njegovo poslanstvo! Smisel življenja!

Kako je nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroški Slovencev in Krščanska kulturna zveza, sprejel njen dolgoletni vodja Janko Zerzer, lahko slišite v tokratni oddaji. V Porabju obiščemo sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem Nikoletto Vajda Nagy, ki se je po več kot štiriletnem premoru vrnila na Zvezo. Madžarska omogoča tri leta porodniškega dopusta, toda večina jih izkoristi le dve leti. Zakaj? Prisluhnite!

Ustavimo se tudi na največjem smučišču na Hrvaškem, ki se ponaša s pogledom na morje. Vodi ga rojak Alen Udovič.


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo

Odlikovani za svojo skrb za Slovence v sosednjih državah

/
Vsebina oddaje Sotočja, ki je bila predvajana na 1. programu…

Učiteljice in učitelji slovenščine na tujem predstavljajo svoje zgodbe

/
Vsebina oddaje Slovencem po svetu, 12. aprila 2019: Mojca…

Slovenija brez meja, 11. april 2019

/
V oddaji Radia Veseljak tokrat v pogovorih z domačini predstavljajo…

Kako spodbuditi rojake za kandidiranje na volitvah?

/
Povzetek vsebine oddaje Sotočja, 8. aprila 2019: manjšinske…