“S poznavanjem zgodovine lahko gradimo boljšo prihodnost!”


Avtor: adminkp Datum: 25 dni nazaj.


Poudarki oddaje Sotočja, 27. maja 2019: jubilej Inštituta Urban Jarnik, meje, obmejne skupnosti ter čezmejni stiki, slovenščina v stiku z drugimi jeziki in slovenski vpliv na hrvaški šport.

Martina Piko Rustia, znanstvena vodja Inštituta Urban Jarnik. Foto: Mateja Železnikar

Posnetek je objavljen na strani Radio prvi.

Več o vsebini:

1. maja 1994 je bilo ustanovljeno narodopisno društvo Urban Jarnik, pravni nosilec istoimenskega Inštituta, ki skrbi za enološko dediščino koroških Slovencev v najširšem smislu. Urban Jarnik, rojak iz Zilje, je bil jezikoslovec, narodopisec, zgodovinar in duhovnik. Ideja, da se Slovenski narodopisni inštitut imenuje po njem, je bila logična. Logično pa je tudi nadaljevanje njegovega dela, pravi znanstvena vodja Inštituta Martina Piko Rustia:

“Zadolženi smo, da delujemo v njegovem kulturnem smislu. Navsezadnje je on želel, da se oba naroda dopolnjujeta, razumeta, da skupaj oblikujeta ta prostor in mislim, da se je na Koroškem marsikaj spremenilo in da lahko to, o čemer je Jarnik sanjal, vse bolj, čedalje bolje živimo.”

Dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmaier, ki je bil eden od pobudnikov za ustanovitev Inštituta, se spominja, da so že ob njegovem prihodu na KKZ leta 1966 zbirali narodopisno gradivo koroških Slovencev. Veliko zaslug za to ima dr. Pavle Zablatnik, takratni predsednik KKZ, ki je imel na celovškem radiu oddaje o etnologiji, doktor France Cigan pa je zbiral glasbeno dediščino koroških Slovencev.

“Tako smo pri Krščanski kulturni zvezi, poleg dela z mladimi, ki je bila ena od osnovnih dejavnosti, začeli razmišljati, da bi ustanovili etnološki oddelek. Po smrti doktorja Franceta Cigana, leta 1972, smo razmišljali, kako bi ohranili njegovo zapuščino in jo tudi objavili, da ne, kot je zapisal, pojde z nami v grob.”

To so bili začetki zbiranja narodopisnega blaga in prvi temelji za etnološki oddelek, iz katerega je nato nastal Inštitut Urban Jarnik. Več o zgodovini in sedanji vlogi inštituta, ki je oral tudi ledino pri čezmejnem sodelovanju, v tokratni oddaji.

Da je na področju čezmejnega povezovanja še veliko možnosti, v svojih raziskavah opozarja doktor Milan Bufon, ki je v Porabju predstavil raziskavo o mejah in čezmejnih stikih. Ti so pomembni, toda večina ljudi iz Prekmurja Porabja nikoli ni obiskala, pravi.

Kako stiki z drugimi jeziki vplivajo na slovenšč ino, je v svoji nagrajeni magistrski nalogi raziskovala goriška Slovenka Tamara Šuligoi.

Da so imeli Slovenci pomembno vlogo v hrvaškem športu, pa je že z drugo knjigo dokazal Eduard Hemar. V prvi knjigi je zbral življenjepise 140 rojakov, v drugi jih je 90, načrtuje pa tudi že tretjo knjigo, v kateri bo opisal začetke sokolskega gibanja na Hrvaškem. Tudi pri tem so imeli ključno vlogo Slovenci.


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo