Raziskava jezikovne in kulturne situacije Slovencev v Republiki Srbski


Avtor: adminkp Datum: 10 dni nazaj.


Dr. Gleb Pilipenko, znanstveni sodelavec Inštituta za slavistiko Ruske akademije znanosti, je konec avgusta obiskal Banjaluko. Cilj obiska, ki je potekal od 28. 8. do 31. 8. 2017, je bil raziskava jezikovne in kulturne situacije Slovencev v Republiki Srbski. Raziskava je del mednarodnega projekta med Inštitutom za slavistiko Ruske akademije znanosti in Filološko fakulteto Univerze v Banjaluki (Ohranjanje kulturne dediščine nacionalnih manjšin v RS).

Slovenski kozolec v Slatini pri Banjaluki.

Slovenski kozolec v Slatini pri Banjaluki.

V času obiska je posnel pogovore s Slovenci, ki živijo v Banjaluki, Slatini, Malem Blašku in Prijedoru. Med sogovorniki so bili tako predstavniki predvojne migracije Slovencev na področju Bosne in Hercegovine, kot tudi Slovenci in njihovi potomci, ki so prišli na ta prostor v času druge Jugoslavije. Skupaj je bilo posnetih 12 intervjujev. Pogovor je potekal večinoma v slovenskem jeziku, včasih pa tudi v srbskem jeziku, ker slovenskega jezika nekateri predstavniki slovenske manjšine ne znajo. Zanimal ga je predvsem jezik, ki ga govorijo Slovenci, interference s srbskim jezikom, izposojene besede in sintaktične konstrukcije, kodno preklapljanje. Pri Slovencih starejše generacije se da ugotoviti tudi vpliv primarnega narečja tistega področja, od koder so se preselili njihovi predniki. Poleg tega so se pogovarjali o ohranjanju kulturnih prvin, ki so značilne za Slovence: prazniki, kulinarika, materialna dediščina itn. Hkrati pa je bilo zanimivo izvedeti, kako se lokalna in slovenska kultura prepletata, kaj Slovenci prevzamejo od svojih sosedov in kaj ohranjajo nedotaknjeno. Srečal se je tako s starejšimi člani slovenskih društev, kot tudi z mladimi ljudmi. Najbolj zanimivi so mešani zakoni, kjer se srečujeta dve tradiciji, dva jezika. V takšnem primeru so opazne strategije prilagajanja in obogatitve ene kulture z drugo. Slovenski kulturni društvi v RS (Triglav v Banjaluki in Lipa v Prijedoru) sta zelo aktivni, izvajajo pouk slovenskega jezika, organizirajo kulturne dogodke, izdajajo še posebej pomembne knjige o slovenski manjšini v teh krajih. Bolj podrobna analiza zbranih podatkov bo pokazala, na kateri jezikovni ravni so očitne izposojenke in kako poteka adaptacija jezikovnih prvin.

dr. Gleb Pilipenko


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija. Digitalna verzija je brezplačna (12 številk), pri tiskani verziji (4 številke) pa krijete stroške poštnine (12 € Slovenija, 20 € tujina). Naročite brezplačno verzijo

Svobodna Slovenija, 17. september 2017

/
V Buenos Airesu v Argentini je izšla 13. številka tednika Svobodna…
Srečanje slovenskih in hrvaških športnic v Ljubljani.

Slovensko-hrvaška športna druženja

/
V hrvaškem obmejnem kraju Čabru so avgusta pripravili prvo meddržavno…

Nekoč pela na ljubljanskem nebotičniku, zdaj osvaja svet

/
S trebuhom za kruhom se je v angleško prestolnico odpravila…