Prva nagrada gre na Koroško


Avtor: adminkp Datum: 25 dni nazaj.


Bernarda Volavšek Kurasch je prejela 1. nagrado za doktorsko delo na 17. natečaju Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Foto: novice.at

Kateri temi ste se posvetili v svoji doktorski nalogi?

"Izbiri teme so botrovale moje poklicne in osebne izkušnje. Že med študijem sem začela s poučevanjem slovenščine na Koroškem, na celovški univerzi sem delala kot lektorica, sedaj pa se pri svojem delu na Pedagoški visoki šoli na Koroškem – Visoki šoli Viktor Frankl vedno znova srečujem z učiteljicami in učitelji slovenskega jezika, zato sem pod drobnogled vzela tiste koroške nove srednje šole, ki učenkam in učencem nudijo pouk slovenščine. "

Zakaj ste odločili, da boste podatke zbirali ravno v šolskem letu 2015/16?

"Šolsko leto 2015/16 je bilo prvo leto, ko so nove srednje šole dokončno nadomestile prejšnje glavne šole, k slovenščini pa je bilo prijavljenih 308 učencev. Učni načrt iz leta 2012 je za pouk slovenščine prinesel nekaj bistvenih sprememb. Najpomembnejša sprememba je umestitev ur slovenščine v redni urnik, kar na večini šol pomeni uvajanje slovenščine kot učnega jezika. Gre za uvajanje t. i. integrativnih ur pri nejezikovnem pouku, npr. pri zgodovini, glasbi, geografiji. "

Kako se to konkretno kaže v vaši disertaciji?

"Naloga stoji na treh temeljih: na analizi delovnih razmer, integrativnega pouka in leposlovja pri pouku."

Do katerih zaključkov ste prišli?

"Ugled oz. položaj slovenščine je zelo odvisen od njene promocije. Kot komunikacijsko sredstvo se je slovenščina skoraj povsem umaknila iz šolske zbornice oz. vsakdana, zares prisotna je le še pri jezikovnih urah.

Kar se tiče integrativnih ur, se je izkazalo, da ni vseeno, katere predmete se poučuje v slovenskem jeziku, saj je znanje slovenščine prijavljenih otrok pogosto prešibko, da bi sledili kompleksnejšim razlagam. Za takšno poučevanje so primerni predvsem praktično-izkustveni predmeti, kot je npr. kuhanje, tehnična vzgoja.

Na področju leposlovja pa bi potrebovali koroški kanon mladinske literature, ki bi vseboval več podkanonov. Tukaj apeliram predvsem na specialno mladinsko leposlovje, ki naj bi bilo napisano za določeno ciljno skupino, in sicer za koroške mladince s specifičnimi jezikovnimi, bralnimi in literarnimi kompetencami. Na splošno sem mnenja, da bodo motivirani učitelji v novih srednjih šolah učence vodili od porajajoče se dvojezičnosti do aktivnih govorcev obeh deželnih jezikov le, če bodo deležni aktivne podpore vodstva šole in drugih inštitucij."

Novice


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo

Uspešno zaključena prva petletka ene velike razširjene družine

/
Dekletom Smrtnik je zares lahko verjeti, da pojejo za dušo,…

Jubilej občudovanja vredne matere in kulturnice

/
Minuli torek je Slavica Kropiunik praznovala 100. rojstni dan…

Dom, ki odseva preko pliberških meja in ki je poln življenja

/
Ob 20-letnici Kulturnega doma Pliberk - Ustanovni predsednik…

Prva nagrada gre na Koroško

/
Bernarda Volavšek Kurasch je prejela 1. nagrado za doktorsko…