Monografija “Splošni položaj mladih v slovenskem zamejstvu”


Avtor: adminkp Datum: 19 dni nazaj.


V prostorih Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani je pod okriljem Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) in Slovenske matice minulo sredo potekala predstavitev prvega od predvidenih štirih delov raziskovalnega opusa na zelo aktualno in perečo temo položaja mladih zamejcev v Avstriji, Italiji ter na Madžarskem in Hrvaškem. Delo, ki je plod kar triletnega raziskovalnega projekta "Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi", je uredila sodelavka Inštituta za narodnostna vprašanja (INV) dr. Vera Kržišnik-Bukić, ki je med drugim tudi odprla predstavitev in razpravo omenjene monografije. Kot je izpostavila Kržišnik-Bukićeva, bodo v naslednjih dveh mesecih postopoma izšle še tri samostojne publikacije, ki predstavljajo logično nadgradnjo tega projekta, saj se bodo nanašale na tematske vsebine identifikacijskih procesov, jezikovnega profila in participacije mladih v slovenskem zamejstvu.

Ob predstavitvi monografije so svoje misli predstavili (z leve proti desni): dr. Vera Kržišnik – Bukić, mag. Milan Obid in dr. Maja Mezgec.

Ob predstavitvi monografije so svoje misli predstavili (z leve proti desni): dr. Vera Kržišnik – Bukić, mag. Milan Obid in dr. Maja Mezgec.

Poleg Kržišnik – Bukićeve, ki je bila vodja omenjenega projekta, so pri projektu sodelovali tudi drugi sodelavci vseh štirih inštitutov, in sicer: dr. Katalin Munda Hirnök, dr. Sonja Novak Lukanovič, dr. Barbara Riman, dr. Mojca Medvešek (vsi INV), dr. Štefka Vavti, mag. Milan Obid (oba Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu - SZI), mag. Martina Piko-Rustia (Slovenski narodopisni inštitut Urban Jamnik v Celovcu - SNIUJ), dr. Devan Jagodic in dr. Zaira Vidau (oba Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu - SLORI). Kot je razvidno, gre za rezultat skupnih naporov strokovnjakov vseh inštitucij pri nas, ki se ukvarjajo s to tematiko.

Monografija sicer ni prvi raziskovalni projekt, ki bi se ukvarjal s problematiko mladine v zamejstvu, je pa vsekakor najbolj celovit in poglobljen doslej, je v uvodu poudarila Kržišnik-Bukićeva. Ob tem je izpostavila dejstvo, da med drugim zajema tudi mladino v Porabju in na Hrvaškem, ki doslej ni bila temeljiteje obravnavana. Metodološko jedro na 318 straneh objavljenega raziskovalnega dela sestavlja obsežen nabor kar 240 anket in 24 poglobljenih intervjujev, ki so jih raziskovalci opravili v vseh štirih manjšinskih skupnostih. Pri izbiri anketirancev in intervjuvancev so upoštevali tri kriterije: spolna uravnoteženost (moški in ženske v enakem številu), trislojno starostno strukturiranost (od 15 do 19 let, od 20 do 24 let in od 25 do 29 let) ter manjšinsko teritorialno prisotnost.

Ob koncu je spregovoril tudi pravnik in raziskovalec slovenstva zunaj Slovenije dr. Dejan Valentinčič.

Ob koncu je spregovoril tudi pravnik in raziskovalec slovenstva zunaj Slovenije dr. Dejan Valentinčič.

Kaj torej najbolj zaposluje oziroma skrbi slovensko mladino, ki živi onkraj meja lastne domovine? Jedrnato bi na to navidez enostavno vprašanje, ki pa ima celo vrsto kompleksnih (pod)odgovorov, lahko odgovorili, da se zamejska mladina ukvarja z zelo podobnimi vprašanji kot njihovi vrstniki v Sloveniji in drugod širom Evropske unije. "Bojazni pred vojno in sorodnimi družbenimi konflikti, pred širjenjem in različnimi dejanskimi oblikami vsakovrstnega nasilja po svetu in v lastnem okolju, pred prisotnimi pretečimi ekološkimi nevarnostmi svetovnih razsežnosti, pred aktualno in v razvijajočih se družbenoekonomskih odnosih pričakovano tesnobno problematiko zaposlovanja, ki v svet sili tudi v Sloveniji zlasti mlajše, predstavljajo glavna področja zaskrbljenosti," je v publikaciji zapisala njena urednica.

Sogovorniki na dogodku, med njimi so bili poleg Kržišnik-Bukićeve še dr. Maja Mezgec (SLORI), dr. Dejan Valentinčič (Fakulteta za uporabne družbene študije), dr. Janez Dular in mag. Milan Obid (SZI), so se strinjali, da je vprašanje položaja mladih v slovenskem zamejstvu toliko bolj pereče, ker gre za "manjšino znotraj manjšine". To je hkrati razlog in posledica dejstva, da se mladi zamejci praviloma ne zanimajo pretirano za ohranjanje slovenske narodnostne in kulturne identitete.

Kot je denimo povedal Obid, se je v raziskavi pokazalo, da mlade koroške Slovence manjšinska problematika sicer zanima ter da v pogovoru izražajo skrb za slovensko kulturno in nacionalno identiteto (izrazili so denimo prepričanje, da bodo slovenski jezik prenesli tudi na svoje potomce), vendar pa po drugi plati ne kažejo zanimanja za delo v manjšinskih organizacijah. Razlog je po njihovem prevelik generacijski razkorak, saj naj bi bili tamkajšnji funkcionarji pretežno "starejši moški", s katerimi so tako ali drugače nekompatibilni, kar seveda še povečuje njihovo socialno alienacijo.

Med povabljenimi sogovorniki je bil tudi dr. Janez Dular (levo), ki je v prvi Vladi Republike Slovenije opravljal funkcijo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Med povabljenimi sogovorniki je bil tudi dr. Janez Dular (levo), ki je v prvi Vladi Republike Slovenije opravljal funkcijo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Dr. Maja Mezgec je v povezavi s položajem mladih v tržaški, goriški in videmski pokrajini dejala, da se ti ukvarjajo z vprašanji prekarnosti in ekonomske negotovosti. Zaradi tega se, podobno kot njihovi italijanski vrstniki, osamosvajajo relativno pozno, saj jih kar 70 odstotkov še zmeraj živi pri starših. Dodaten razlog za poglabljanje vrzeli med njimi in njihovimi italijanskimi vrstniki pa je po njenem tudi jezikovni razdor, kajti v italijanskih šolah ne poučujejo slovenskega jezika, zaradi česar italijanska mladina slovenščine ne razume niti pasivno.

Med proučevanjem položaja mladih v različnih zamejskih skupnostih se je pokazalo tudi, da ne gre za homogeno kategorijo, saj se mladina po izraženih stališčih močno razlikuje glede na državo, v kateri živi. Tako se mladi, podobno kot njihovi vrstniki drugod, resda le malo ali skoraj nič ne zanimajo za politična vprašanja, vendar pa so njihova ideološka izhodišča močno različna. Mladi v slovenskem Porabju so svoja ideološka stališča denimo opredelili kot desnosredinska, medtem ko so njihovi vrstniki v Italiji, Avstriji in na Hrvaškem izrazili bolj leve oziroma sredinske politične pozicije. Zaradi tega so sodelujoči na razpravi strinjali, da je pavšalno oziroma skupinsko preučevanje mladine onkraj slovenskih meja nemogoče, pa čeprav naj bi šlo za enotno starostno in družbeno kategorijo. "To ugotovitev mora na znanje vzeti tudi vlada, ko se loteva obravnave zamejske problematike," je še dejala Kržišnik-Bukićeva.

Podobnega mnenja je bil tudi dr. Dejan Valentinčič, ki je porajajočo razpravo zaokrožil nekoliko hudomušno. "Gre za delo, ki je po moji oceni tudi širše družbeno koristno," je dejal Valentinčič in sklenil: "Zato naj bo tudi podlaga za nadaljnje politično odločanje. Hkrati pa upam, da bodo izsledki o politični participaciji prišli tudi na uho strankarskim podmladkom."


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija. Digitalna verzija je brezplačna (12 številk), pri tiskani verziji (4 številke) pa krijete stroške poštnine (12 € Slovenija, 20 € tujina). Naročite brezplačno verzijo

Pariz je veliko dražji od Slovenije, a fitnesi so cenejši

/
Alja Dobovšek je enaindvajsetletna Ljubljančanka, ki že drugo…

Ko ti v Celovcu Kitajci postrežejo v perfektni slovenščini

/
Družina Hu prihaja iz večmilijonskega mesta Šanghaj na Kitajskem,…
Teodor Domej na osrednji koroški proslavi ob kulturnem prazniku.

Preveč hlapcev in kraljev na Betajnovi

/
Bolj od poslušanja slavnostnih govorov koristi izoblikovanje…
Ivan Cankar

Slovenci v Italiji slavijo Prešerna tudi s Cankarjevo kritično mislijo

/
Pod geslom Očiščenje in pomlajenje?, kar je naslov znamenitega…