Klopotec – glasba slovenskih vinogradov


Avtor: adminkp Datum: 24 dni nazaj.


V bližini Brežic, samo nekaj kilometrov proti Kozjanskemu parku, se nahaja vas Pišece. Na valovitih hribčkih, pokritih z gozdovi, so posejane domačije staroselcev, obkrožene z bogastvom, ki so ga ustvarili že njihovi dedje. Celoten okraj je izven glavnih poti in kamor koli vam seže pogled, nosi v sebi poseben mir in prelepo naravo. V teh krajih že več generacij vzgajajo sadje in skoraj vsaka hiša ima svoj vrt ter objekte, ki so potrebni za gospodarno domačijo.

Tu so že stari Rimljani vzgajali trto. Sedaj je v ospredju Modra frankinja, izvrstna vrsta, ki da dobro vino in je okusna za zobanje.

Prav v teh krajih, pred približno 150. leti, so vinogradniki izdelali prvi klopotec. Njegov spomenik v bakrorezu predstavlja Bizeljsko, ki je blizu Pišec. V tistih časih so kmetje imeli obsežne vinograde. Da jim ptice ne bi uničevale nasada in pozobale pridelka, so izdelali leseno napravo, ki se je ob pihanju vetra premika in pri tem glasno odzvanjala. Na ta način so odganjali ptice. To napravo so poimenovali klopotec, ki je postal ponos vsake trdne domačije.

Z jutrom se ob prvih sončnih žarkih oglasi ropot klopotca, ki naznanja nov dan. Njegova melodija se meša s plahutanjem kril ptic, svežim jutranjim zrakom, vonjem novega, obetajočega …

Zidanica Maksa Pleteršnika je dvignjena nad vasjo, na robu gozda, na pogled osamljena, bela in spokojna. Mir in svežina. Le v ozadju zvok klopotca. To ni vetrnica, ni mlin, ne raglja ali strašilo. Klopotec je klopotec. Je del vinograda kot vinogradnik in del vinograda kot sod v kleti. Narejen je iz lesa ali bolje iz več vrst lesa. Izdelajo ga roke vinogradnika , ki tudi sadi in obdeluje trto, in čigar grozdje čuva. A čuva ga od ptic, od zlih duhov, kač. Čuva ga od zlonamernežev, škodljivcev.

In tako že več generacij.

Zahvaljujoč Društvu Slovencev Sava iz Beograda in Društvu za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Pleteršnik Pišece ter gostoljubju domačinov, predvsem gospodu Martinu in Mileni Dušič, smo z družino preživeli nekaj prelepih trenutkov prav v tem čudovitem okolju.

Društvo Maks Pleteršnik že leta omogoča namestitev v zidanici, ki je ravno prav velika in opremljena za nastanitev ene družine. Iz zidanice se vidi daleč okoli in sliši jutranji zven klopotca. V tej zidanici, ki je le nekaj sto metrov oddaljena od domačije, je pisal znani slovenski jezikoslovec in slovaropisec, Maks Pleteršnik. V njej je nastal Slovensko-nemški slovar, kateremu je posvetil velik del delovnega življenjskega obdobja in za katerega je prejel več priznanj, med drugim je bil leta 1922 odlikovan z redom sv. Save 3. stopnje. V zidanici je našel, kot je sam rekel, svoj mir, zdravje in dom.

Želel sem približati del lepega občutja in energije, ki sem ju doživljal ob zvokih klopotca, otrokom v mestu. Zato sem v Beogradu v skupnosti predlagal, da bi izvedel modelarsko delavnico. Želel sem, da bi mladi, ki živijo daleč od Slovenije, spoznali in izdelali svoj klopotec. Otroci so se z veliko nežnostjo in pozornostjo dotikali lesenih delov. Zbrano so poslušali zgodbo o klopotcu, zgodbo iz preteklost… Lepo jih je bilo gledati, ko so s svojimi prsti poganjali vrtljivi del in poslušali njegov zven in ropot.

In tako je duh starega časa, ideja nekega nepoznanega brkatega vinogradnika, začel odganjati neke nove ptice in paziti novo grozdje za nove trgatve. Čarobna glasba vinograda, čarobna pesem klopotca.

Miroslav Medurić


Facebook

Twitter
Pinterest
Google+
More

Kategorije novic


slovenske e-novice


naročite revijo moja slovenija

Revija Moja  SlovenijaBrezplačno boste prejeli digitalno mesečno revijo Moja Slovenija (12 številk). Naročite brezplačno verzijo